Gre za idejo britanskega režiserja Michaela Hunta, ki sicer razmišlja tudi o uprizoritvi te znamenite opere o Leonori, ki iz zapora za politične prestopnike reši svojega moža Florestana, na lokaciji koncentracijskega taborišča v Dachauu. Vendar za zdaj 'stoji' le ruski projekt. Pri produkciji predstave bo sodelovalo mestno gledališče iz Prema, katerega glasbeni direktor Valerij Platonov meni, da so delavske barake nekdanjega gulaga idealne kulise za Beethovnovo opero, katere tema je boj za svobodo. Hunt si sicer prizadeva tudi za aktualizacijo Fidelia. Svojo novo inscenacijo tako želi povezati z aktualnimi temami zatiranja in mučenja zapornikov v Guantanamu in pa s sicer nekoliko starejšim primerom političnega zapornika Nelsona Mandele.
Opera za velikega Napoleona
Opera Fidelio je del srednjega ustvarjalnega obdobja Ludwiga van Beethovna. To je bilo obdobje, ko se je Beethoven pod vplivom Napoleonovih zmagoslavij in svoje predanosti načelom razsvetljenstva v svojih kompozicijah postavljal za politično preferiranje svobode. Če je leta 1804 simfonijo Eroica poimenoval Heroična simfonija, ki naj slavi in ohranja spomin na velikega moža, je leto pozneje objavil Fidelia. Obe deli sta prelomni tudi zato, ker pomenita odmikanje Beethovna od klasicizma in obračanje k romantiki.
Zanimivo je, da si je premiero Fidelia ogledalo občinstvo, v katerem so po večini sedeli francoski vojaki. Krst Fidelia se je namreč zgodil med francosko okupacijo Avstrije in tako je bil krst kar nekoliko protisloven, saj je Beethoven z opero slavil francosko politiko, obenem pa je ta ista politika dušila avstrijski narod. Tedaj opera tudi ni doživela večjega uspeha pri Avstrijcih; ti so za svojo vzeli šele krajšo različico Fidelia, ki jo je Beethoven, tokrat za Avstrijce, predstavil leta 1806.