Vhod v studijski kompleks Ciudad de la Luz v Alicanteju. Foto: Facebook/Ciudad de la Luz
Vhod v studijski kompleks Ciudad de la Luz v Alicanteju. Foto: Facebook/Ciudad de la Luz

Avtonomna vlada Valencie je napovedala, da se bodo studii znova odprli, pri čemer bodo prve produkcije zagnali še v tem letu. Bruselj je sicer prepovedal delovanje do leta 2027, potem ko so se produkcijske družbe, vključno s Pinewood Studios v Londonu, pritožile, da državne subvencije kršijo pravila EU-ja o konkurenci.

Foto: Wikipedia
Foto: Wikipedia

Josefina Bueno, ministrica za inovacije, univerze, znanost in digitalno družbo v valencijski vladi, je po pisanju Astra Heralda dejala, da so bile te sankcije predčasno odpravljene s pomočjo "neutrudnih prizadevanj lokalne vlade, da bi prepričala evropske oblasti o resnosti svojega gospodarskega in političnega projekta". Ob tem ni razkrila kakršnih koli podrobnosti teh pogovorov.

Obet skoraj 5000 novih delovnih mest
V studijskem kompleksu zdaj upajo, da bodo v prihodnjih petih letih posneli 26 visokoproračunskih filmov in več kot 200 produkcij, s čimer bodo ustvarili 4900 delovnih mest in 850 milijonov evrov prihodkov za regijo, ki ima 13-odstotno stopnjo brezposelnosti.

Z možnostmi pretočnih vsebin je sledilo tudi povečano povpraševanje po snemalnih ekipah in studijskih prostorih, pri čemer je Španija v precej dobrem položaju, da izkoristi te priložnosti. Zaradi velikega obsega tehničnega znanja in nižjih stroškov je ta država vse bolj priljubljena lokacija za tuje produkcije. V Španiji so denimo med drugim snemali tudi seriji, kot sta Igra prestolov in Črno ogledalo.

Primanjkljaj snemalnih ekip na svetovni ravni
Britanski producent Kevin Loader, ki se je podpisal pod filma Večna ljubezen z Danielom Craigom in Sestrična Rahela z Rachel Weisz, je dejal, da na svetovni ravni primanjkuje snemalnih ekip.

Foto: Wikipedia
Foto: Wikipedia

Po njegovih besedah je zaradi brexita ta industrija "izgubila prožnost privabljanja ljudi iz držav EU-ja" v Združeno kraljestvo. "V preteklosti so ljudje pripeljali cele ekipe za osvetljavo iz Španije, a očitno to ni več mogoče. Veliko članov britanskih ekip si prizadeva pridobiti EU-jeve potne liste," je dodal. Ob tem je poudaril, da je Evropska konvencija o kinematografski koprodukciji vseevropski, in ne sporazum zgolj na ravni EU-ja in zato nanjo brexit ne vpliva.

Znameniti filmski režiser Ridley Scott je kompleks Alicante nekoč opisal kot "najboljše objekte na svetu". Po EU-jevi prepovedi delovanja se je vanje naselilo nekaj digitalnih zagonskih podjetij, nato tudi center za cepljenje proti covidu, trenutno služijo tudi kot začasna nastanitev za ukrajinske begunce.

Med letoma 2005 in 2012 je pod streho Ciudad de la Luza nastalo 36 filmov, od katerih je bil največje slave deležen film Nemogoče (2012) Juana Antonia Bayone z Naomi Watts, Tomom Hollandom in Ewanom McGregorjem v glavnih vlogah. Tam so leta 2008 posneli tudi Asterixa na olimpijskih igrah, v katerem igra Gerard Depardieu. A so studii do takrat porabili približno 400 milijonov evrov javnega denarja, velik del katerega je po mnenju Evropske komisije treba vrniti.

Foto: Wikipedia
Foto: Wikipedia

Neuspešen poskus prodaje Mesta luči
Poskusi konzorcija, v katerem so bili tudi sodelavci režiserja Francisa Forda Coppole, da bi leta 2017 kupil kompleks, so bili neuspešni. Sčasoma se je EU odločil, da je treba kompleks prodati na dražbi najboljšemu ponudniku, a ni nihče bil pripravljen plačati niti najnižje izklicne cene, ki je bila pravzaprav zgolj tretjina celotne vrednosti.

Vlada Valencie je pred kratkim ustanovila filmsko komisijo za promocijo teh znamenitih studiev. "Upamo, da bomo kompleks spremenili v evropski vzornik za avdiovizualno produkcijo," je dejal predsednik Valencie Ximo Puig. Ob tem upajo, da bo upravljanje kompleksa boljše kot v preteklosti, ko se je med drugim vsaj en producent pritožil, da ga vodijo ljudje, ki o ustvarjanju filmov ne vedo ničesar.

Po besedah koordinatorke produkcije Eve Andujar je bil to verjetno edini studio na svetu, ki ob koncih tedna ni deloval, in da je nekoč eden od vratarjev filmarju Quentinu Tarantinu onemogočil vstop, ker s sabo ni imel varnostne prepustnice.