V desetletjih, ki so sledila drugi svetovni vojni, so tam posneli mnogotere prelomne filme, ki nikakor niso bili le italijanskega izvora. Filmsko mesto je zadnji dve desetletji neslavno propadalo, v zadnjem času pa je odprto tudi za javnost, obetala naj bi se mu tudi prenova.

Italijanska tovarna sanj
Studijski kompleks Cinecitta je od Rima oddaljen približno deset kilometrov, tvori pa ga 40 hektarjev snemalnih površin, 19 filmskih studiev in številna produkcijska poslopja. Velja, da gre za drugo največje filmsko mesto na svetu, takoj za Hollywoodom.

Benito Mussolini je filmsko umetnost razumel kot močno orodje politične propagande. V prvih letih tega studijskega kompleksa so tam nastajali predvsem propagandni in zgodovinski filmi, po koncu druge svetovne vojne pa se je Cinecitta preobrazil v enega najuspešnejših filmskih kompleksov na svetu.

Preporod nastopi s 50. leti 20. stoletja
Kljub Mussolinijevim prizadevanjem je kompleks zares zacvetel šele leta 1949, s poroko ameriškega igralca Tyrona Powerja in igralke Linde Christian v Italiji. Takrat je producentska hiša MGM sprejela odločitev, da epski film Quo Vadis posname prav v tem studijskem kompleksu.

Tam so v 50. letih preteklega stoletja med drugim nastale klasike, kot so Rimske počitnice režiserja Williama Wylerja, ki je tam posnel tudi z 11 oskarji ovenčanega Bena Hura, pa tudi Helena iz Troje režiserja Roberta Wise in Mirni Američan režiserja Josepha L. Mankiewicza. V tistem desetletju so se v Rim zgrinjale filmske zvezde svetovnega formata, saj je bilo večno mesto za filmske produkcije takrat neverjetno poceni.

Najpomembnejši predstavnik tega rimskega Hollywooda pa je z oskarjem večkrat nagrajeni Federico Fellini. Njegov film La dolce vita (Sladko življenje) iz leta 1960 z Anito Ekberg, ki se oblečena kopa v vodnjaku Trevi, je sicer večinoma posnet v Cinecittaju. Tam so leta 1963 posneli tudi s štirimi oskarji nagrajeno Kleopatro z Elizabeth Taylor in Richardom Burtonom.

Do maja še na ogled jubilejna razstava
V sodelovanju z italijansko tiskovno agencijo Ansa so ob lanskem 80. jubileju pripravili razstavo Cinecitta - Dejstva in osebnosti med filmom in kroniko z več kot 150 fotografijami in videi, ki je na ogled še do 7. maja. Ob odprtju razstave je urednica za kulturo na Ansi Elisabetta Stefanelli dejala, da Ansa zadnjih 72 let ponuja neke vrste ogledalo italijanske družbe, medtem ko Cinecitta velja za tovarno sanj. Dodala je, da bo kateri izmed obiskovalcev med ogledom razstave v njej podoživel tudi kakšen izsek iz svojega življenja, sicer pa je namenjena predvsem mladim, da spoznajo, kako so potekala snemanja in kako so delovali fotografi.

Cinecitta je trenutno prizorišče snemanja mednarodne koprodukcijske nadaljevanke Ime rože po knjižni predlogi Umberta Eca, predlani pa so tam posneli novo različico zgodovinskega spektakla o Benu Huru z britanskim igralcem Jackom Hustonom v glavni vlogi.

Studijski kompleks Cinecitta je obiskal tudi dopisnik RTV Slovenija Janko Petrovec, njegov prispevek si lahko pogledate spodaj.