Čeprav ima taka produkcija svoj krog gledalcev, pa bi kinematografi, ki jo predvajajo, brez pomoči države težko preživeli.

Celjski artkino je del slovenske mreže artkinov. Ta združuje 28 kinematografov, ki delujejo v 30 slovenskih mestih. V teh kinodvoranah ne vrtijo komercialnih uspešnic, temveč kakovostne filme neodvisne produkcije, pojasni predsednik celjskega Društva za ustvarjalnost Filter Borut Kramer. "Društvo Filter je tudi član Europa Cinemas, to je evropska mreža artkinov, ki zahteva neki odstotek evropskega in hkrati tudi slovenskega filma," pove.

Brez pomoči države in občine artkino, ki kot edini še vztraja v središču Celja, ne bi preživel.
"Večna težava je biti neodvisen in sam sebi zadosten," še pravi Kramer. Gre za dejavnost, s katero se v Sloveniji ne da obogateti. "Moram povedati po pravici, da z našim programskim vodjem Samom Seničarjem oba opravljava še službi, da lahko kino živi."

Občinstvo je zvesto, a se stara, verjamejo pa, da se bo to obrnilo, v zadnjem obdobju sodelujejo tudi s celjskimi srednjimi šolami. "Imamo oglede filmov, ki so tematsko povezani z njihovimi predmeti in učnimi načrti, kjer pa mi poskrbimo, da damo večjo noto samemu ogledu filma s pogovori," še pove Borut Kramer.

Čeprav je kino v dvajsetih letih v dvorano privabil več kot pol milijona obiskovalcev, pa ga nekateri Celjani ne poznajo. A če bi zaprl svoja vrata, bi ga številni meščani zelo pogrešali. Zanimajo jih namreč evropski filmi, življenjske, socialne problematike.

Ob 20. jubileju celjskega artkina bodo v dvorani Malega Uniona v prihodnjih dneh pripravili več filmskih produkcij in pogovore s številnimi filmskimi ustvarjalci. Eden od njih bo režiser Razrednega sovražnika Rok Biček.

Iz oddaje Po Sloveniji.