Martin Scorsese je po Dvojni igri režiral naslednji film - Zlovešči otok, ki je bil nekoliko boljši, a je osvojil bistveno manj nagrad. Foto: Kolosej
Martin Scorsese je po Dvojni igri režiral naslednji film - Zlovešči otok, ki je bil nekoliko boljši, a je osvojil bistveno manj nagrad. Foto: Kolosej

Znanstvenofantastični spektakel je prinesel kar 2,7 milijarde dolarjev, s čimer je postal najdonosnejši film vseh časov.

V spodnji fotozgodbi je le nekaj filmov z letnico 2010. Kateri medijsko manj odmeven film je vas navdušil, spravil v smeh ali vam narisal solzo na licih? Kateri vas je razjezil in razočaral? Komentirajte pod novico. Splet je vaš!

V spodnji zgodbi vam prinašamo pregled le nekaterih filmov z letnico 2010, ki so zaznamovali filmsko leta. Film Jamesa Camerona nosi letnico 2009, zato ga v pregledu (tako kot preostale dobitnike pomembnejših oskarjev in zlatih globusov ne omenjamo).

Bo padel slovenski rekord?
Gremo mi po svoje je v dvorane zvabil več kot 150.000 gledalcev in se bliža izkupičku Petelinjega zajtrka, ki je s 183.093 prodanimi kartami najbolje gledan slovenski film po osamosvojitvi.















Pregled začnimo s festivalskimi zmagovalci. Februarja je na berlinskem festivalu slavil turški film Bal (Med). Gre za zadnji del 'trilogije Yusuf'. Zgodba prinaša pripoved o šestletnem dečku Yusufu, ki išče svojega očeta in smisel življenja. Foto: Uradna stran filma
V Cannesu je zlato palmo osvojil Stric Boonmee se spominja (ang. prevod Uncle Boonmee Who Can Recall His Past Lives). Govori o naslovnem junaku, ki se pred smrtjo spominja svojega življenja. Pripoved je nenavadna, saj v njen nastopa tudi duh pokojne žene. Foto: Uradna stran filma
Na beneškem festivalu je nagrado za najboljši film prejela Sofia Coppola, ki je režirala film Somewhere/Tam nekje. Gre za pripoved o 'uživaču', ki ga obišče 11-letna hči in mu spremeni življenje. Foto: Uradna stran filma
Na 13. festivalu slovenskega filma pa je slavil Circus Fantasticus režiserja Janeza Burgarja. Foto: Filmski sklad RS
Svojevrstna uspešnica pa je bil mladinski film Mi gremo po svoje. Pripoved o tabornikih, ki jih vodi 'otrok v odraslem telesu Jureta Zrneca', je v kinodvorane zvabila prave množice ljudi. Film je videlo več kot 140.000 ljudi. Foto: Kolosej
Najbolj dobičkonosen film leta je postal Svet igrač 3. V blagajne se je steklo 1,063 milijarde dolarjev. Gre za animirani film iz studia Pixar, na platna je prišel 15 oziroma 11 za svojima predhodnikoma. Foto: EPA
Mejo milijarde dolarjev (1,024 milijarde) je prebil še znanstvenofatastični filma Alica v čudežni deželi. Gre za 145 let staro zgodbo Charlesa Lutwidga Dodgsona, ki jo je na platna spravil Tim Burton. Foto: Disney
Kritike je navdušil Izvor, v katerem se je Christopher Nolan poigral s sanjami. Uspelo mu je zvabiti zvenečo igralsko zasedbo, zanimivo zgodbo in dobre učinke. Foto: Kolosej
Konec leta 2009 in začetek 2010 sta bila v znamenju Avatarja, ki je z ogromnim dobičkom začel filozofijo izdelovanja filmov v 3D-tehniki, ne glede na kakovost in ustreznost. Mnogi studii so tako vztrajali, da je akcijske spektakle treba izdati tudi v 3D-tehniki, pri tem pa so na tržišče pogosto poslali filme, ki so bili tehnično preslabi in občutno narejeni 'na silo'. Mednje sodi tudi Spopad Titanov. Foto: Kolosej
V Hollywoodu vsekakor ne gre brez nadaljevanj. Omenimo le Paranormalno 2, Žago 3D (sedmi del) in Njuno družino (tretji del Njenih tastarih). Med uspešnejšimi je bilo nadaljevanje Iron Mana. Foto: Kolosej
Med bolj pričakovane filme je sodil Seks v mestu 2, ki pa je razočaral. Že prvi film je v primerjavi s serijo izgubil dobršen del satirične note, drugi del pa je postal dve uri razvlečena reklama za najrazličnejše izdelke in turistične ponudbe. Foto: Uradna stran filma
Pestro leto je bilo tudi na področju animiranega filma. Ob prej omenjenemu Svetu igrač 3 gre izpostaviti še Kako izuriti svojega zmaja; Jaz, baraba in Shrek za vedno. Foto: Kolosej
Na 'akcijskem parketu' je Sylvester Sallone združil zvezdnike stare garde in režiral Plačance. Foto: Kolosej
Facebook je eden izmed fenomenov tega desetletja (nekateri filozofi bi temu rekli tudi črnih labodov). Zanimivo zgodbo o nastanku tega priljubljenega omrežja je po scenariju Aarona Sorkina na platna spravil David Fincher. Foto: Kolosej