Sorodna novica Bolečina in slava

Španski igralec, producent in režiser Antonio Banderas danes praznuje 60 let – a veliki zabavi se je očitno moral odpovedati. Točno na svoj dan je na Twitterju v objavi z naslovom "Rad bi vam nekaj povedal ..." razkril, da praznuje v karanteni, ker boleha za koronavirusno boleznijo. Ob tem dodaja, da se počuti "relativno v redu", le "malo bolj utrujen kot po navadi". Sicer ni znano, kje se Banderas ta hip zadržuje – domove ima v Veliki Britaniji, v Španiji in New Yorku – a pravi, da bo osamitev izkoristil za "branje, pisanje, počitek in načrtovanje, kako vliti pomen svojim pravkar dopolnjenim 60 letom, ki me navdajajo z veseljem in upanjem".

José Antonio Domínguez Banderas se je 10. avgusta 1960 rodil v Malagi, danes bogatem letovišču na jugu Španije. Igralstvo mu ni bilo podarjeno v zibelko: njegov oče je bil policist, mama pa učiteljica. V mladih letih je sanjal o karieri profesionalnega nogometaša, a se je moral pri 14 letih tem načrtom zaradi poškodbe odpovedati. Pozneje se je vrgel v igro, tako v gledališču kot na velikih platnih.

Leta 1981 se je začelo njegovo petletno sodelovanje s Španskim nacionalnim gledališčem v Madridu. Zaradi gledališkega nastopanja in politične cenzure v času neposredno po diktaturi Francisca Franca je bil večkrat aretiran.

V 80. letih preteklega stoletja je zaslovel v filmih rojaka Pedra Almodóvarja, s katerim sodeluje že od leta 1982 – moči sta namreč prvič združila pri režiserjevem drugem filmu, Labirintu strasti. V Almodóvarjevih filmih je med drugim nastopil v vlogah posiljevalca, duševnega bolnika in ugrabitelja.

V 80. letih preteklega stoletja je bil Banderas tako eden izmed filmskih ustvarjalcev, ki so v španski film vnesli manjšo renesanso; zelo reprezentativen v tem pogledu je film Matador, ki združuje svojevrstno estetiko, ljubezenski trikotnik in erotiko, pa še zdaleč ni edini: Zveži me! (1989), Ženske na robu živčnega zloma (1988) in Kika (1993), če naštejemo samo Almodóvarjeve filme, in pa La corte del faraón režiserja Fernanda Fernána – Gómeza.

V Hollywoodu uspel kot – Kubanec
In potem je prišel preboj v Hollywood – natančneje povedano glasbena drama Kralji mamba (Mambo Kings). Banderas ni govoril niti besedice angleško, ampak opogumljen od zaleta, ki ga je imel v Španiji, in ker je oko nanj na neki zabavi vrgla sama Madonna, je sprejel vlogo v hollywoodski produkciji o kubanskih glasbenikih, v kateri je vlogo že imel Armand Assante.

Svoje replike se je naučil kar fonetično. V letih, ko je bil tak preskok za Špance še nepojmljiv, je Banderasu dejansko uspelo. Kralji mamba so odprli vrata ne le za številne druge španske igralce, pač pa tudi Banderasovi karieri, ki je v hollywoodski slavi presegel vse rojake, ki so prišli pred njim.

Najprej se je izkazal v markantnih stranskih vlogah (Intervju z vampirjem, Philadelphia), nato v komercialnih akcijskih filmih (Legenda o Zorru, Plačanci, Spy Kids, Desperado), pa z vlogami zgodovinskih osebnosti (Benito Mussolini v seriji Il giovane Mussolini, Che v Eviti, slikar David Siqueiros v Fridi ...) in glasovne vloge v animacijah (Shrek).

V filmih Zorro (1998) in Legenda o Zorru (2005), ki sta med bolj poznanimi upodobitvami zamaskiranega jezdeca, je zaigral v glavni vlogi, poleg njega pa je nastopila Catherine Zeta-Jones.

Leta 2015 se je po skoraj 20 letih zakona ločil od ameriške igralke Melanie Griffith. Istega leta se je odločil za vpis na prestižno londonsko šolo za modno oblikovanje Central Saint Martin.

V svoji karieri je prejel številne nagrade, med njimi pet zlatih globusov, dve nagradi emmy in nominacijo za oskarja. Leta 2015 je bil dobitnik častne nagrade goya za življenjsko delo. Lani mu je losangeleško Združenje filmskih kritikov namenilo nagrado za najboljšo moško vlogo za nastop v Almodovarjevem filmu Bolečina in slava. Nagrado za najboljšega igralca je za isto vlogo dobil tudi v Cannesu, v boju za oskarja pa ga je – sicer pričakovano – prehitel Joaquin Phoenix.