Sorodna novica Zmagovalec FDF-ja film o otroških nevestah v Vietnamu

Film režiserke Haidy Kancler je bil pred tem na ogled že v Solunu, prav tako na festivalu, posvečenem dokumentarcem. Film se dogaja v Bamjanu v Afganistanu, kjer Zakia, Fatima in Fariba sanjajo o profesionalni smučarski karieri. Ko jim njihova slovenska trenerka smučanja Ana Tasič sporoči, da lahko odidejo v Evropo na intenzivno usposabljanje za učiteljice smučanja, se zdi, da so še korak bližje uresničitvi svojih sanj. Dekleta se dve leti intenzivno pripravljajo na potovanje.

Dokumentarec, ki "se je zgodil"
Haidy Kancler je na FDF-ju v uvodu povedala, da "je pred gledalci film, ki ga niso nameravali posneti, ampak se je zgodil". Gesta zahodnih organizacij, kako afganistanskim dekletom uresničiti željo po smučanju v Avstriji, je šla namreč svojo pot. Režiserko je zanimalo, kaj Slovenka že vrsto let počne v Afganistanu kot učiteljica smučanja. Tam obstaja klub s švicarskim zaledjem, ki mlade prebivalce Afganistana uči prvih zavojev. Ideja se je pozneje nadgradila, pristopilo je več organizacij, ki naj Zakii, Fatimi in Faribi pomagajo do uresničitve sanj.

Skozi dokumentarec spremljamo Ano, ki jim sporoči, da lahko odidejo v Evropo na usposabljanje za učiteljice smučanja. Ko po dveh letih priprav doma končno pridejo v Evropo, se idila konča. A začetno navdušenje hitro pojenja: mišična masa je premajhna, zavzetost za celodnevni trening, ki se nadaljuje v telovadnici, tudi, vrstniki, s katerimi naj bi se medkulturno oplajale, se jim za hrbtom posmehujejo, njihova smučarska učiteljica Ines Vrabič izgublja živce.

Kot je povedala že v filmu, deklet in žensk ne razume, kako da v zadostni meri ne cenijo ponujene priložnosti. Sama pri 17 letih ni imela plačane vrhunske smučarske šole, zdi se ji tudi, da se Afganistanke premalo prilagajajo, ne pristopajo k vrstnicam in vrstnikom, ena ne zna dovolj dobro angleško, skratka, hvaležnost je premajhna.

Preobrat, jeza in razočaranje
Dogajanje v filmu se obrne, ko skušata dve od afganistanskih deklet pobegniti v Nemčijo. Sledi vrsta zapletov, razočaranj, solz, dekleti pozneje povesta, da v Evropi sploh ni lepo, še več, šport se je eni dokončno priskutil.

Režiserka po premieri ni mogla skriti razočaranja in jeze nad smučarkami, prav tako ne Ines Vrabič, ki je imela, kot je povedala, ves čas občutek, da ji varovanke nekaj prikrivajo in lažejo, sploh pa ni začutila prave smučarske vneme.

Ko si zahodna politika pere vest
Vendar je producent filma Boštjan Virc (produkcijska hiša Studio Virc) opomnil, da slika ni črno-bela. Jasno je, da si s takšnimi projekti zahodna politika pere vest.

Postavi namreč okvir in pričakuje, da je vanj vpeta slika v skladu z njihovimi pričakovanji. Če slika ne ustreza okvirju, nastopijo težave. Smučarske sanje so odličen, mestoma tako žalosten kot duhovit film o medsebojnem nerazumevanju, ki ga poganja predvsem osnovno nezaupanje. To je skrhano takoj, ko ne gre vse po načrtih pokroviteljske dobrodelnosti.

Film Smučarske sanje je nastal v koprodukciji z RTV Slovenija, Flair Film iz Avstrije in Kinocompany iz Finske. Sofinancirali so ga Slovenski filmski center, Avstrijski filmski inštitut, FISA Avstrija, Cine Tirolska filmska komisija, Finska filmska fundacija, YLE Finska, Al Jazeera in Ustvarjalna Evropa – MEDIA.