Slavo je Delonu prinesla vloga gospoda Ripleyja v filmu V zenitu sonca, sicer pa je v dolgoletni karieri odigral okoli 100 vlog. Francija ta konec tedna igralčev jubilej praznuje s pompom, ki pritiče kakemu ostarelemu monarhu: še vedno so razpeti med njegovi podobi izgubljenega dečka, ki ni nikoli odrasel, in hladnokrvnega lomilca ženskih src.

Delon je vedno predstavljal prototip za hollywoodski stereotip skrivnostnega, preračunljivega morilca. Njegov slog je imel pozneje vpliv na najrazličnejše režiserje: za vzor so si ga jemali vsi od Martina Scorseseja pa do Jima Jarmuscha in Stevena Soderbergha.

Alain Delon se je 8. novembra 1935 rodil v Sceauxu blizu Pariza. Imel je težko otroštvo, saj so ga starši zapustili. Dečka "z ledenim pogledom" so izključili iz več šol, pogosto se je preživljal s priložnostnimi deli, angažiran pa je bil tudi za nekaj manjših filmskih vlog.

Vloga v filmski adaptaciji romana Patricie Highsmith Nadarjeni gospod Ripley, preimenovani v V zenitu sonca in v režiji Reneja Clementa, je pomenila pomemben preobrat v Delonovi karieri. Mednarodno pozornost je vzbudil leta 1960 z vlogo v filmu Luchina Viscontija Rocco in njegovi bratje.

Delon je bil najuspešnejši v vlogah hladnih, preračunljivih likov v akcijskih filmih, manj pa v komičnih vlogah. Vsestranski igralec je v več kot 50-letni karieri odigral okoli 100 vlog.

Med pomembnejšimi filmi, v katerih je nastopil, so Samuraj (1967) in Policaj (1972) v režiji Jean-Pierra Melvilla, Gospod Klein (1976) v režiji Josepha Loseyja ter Nouvelle vague (1990) v režiji Jean-Luca Godarda. Med njegovimi zadnjimi je vloga Julija Cezarja v filmu Asterix na olimpijskih igrah (2008), ki sta ga režirala Frederic Forestier in Thomas Langmann.

Škandali, ki so polnili strani rumenega tiska
V določenem poglavju svojega življenja pozornosti ni vzbujal samo s svojim filmskim delom, ampak tudi s škandali. Povezovali so ga s podzemljem, med drugim pa je veliko prahu dvignila tako imenovana afera Markovic - Delonovega telesnega stražarja Stevana Markovića so našli umorjenega v zelo nenavadnih okoliščinah. (Šušljalo se je, da je bil ljubimec Delonove takratne žene Nathalie.) Igralec je bil v zvezi z umorom tudi pridržan, a na koncu izpuščen, saj je v času zločina snemal film v St. Tropezu.

Po medijih je prav tako odmevala njegova zveza z igralko Romy Schneider med letoma 1959 in 1963. (Bila sta zaročena, a nikoli nista naredila usodnega koraka.) Ko je še živel z Romy, naj bi Delon imel otroka z zaročenkino rojakinjo, kultno pevko The Velvet Underground, Nico. Sam je to vedno zanikal, a je dečka kljub temu vzgajala njegova mama.

Leta 2009 je Delon "požegnal" objavo knjigo o njuni ljubezni, naslovljeno Delon-Romy. Tako zelo sta se ljubila (napisala sta jo Philippe Barbier in Christian Dureau). Ob izidu je Delon povedal, da je bila Schneiderjeva temperamentna in močna osebnost, strastna in občutljiva. Včasih je bila tudi nasilna, to pa po njegovem mnenju zato, ker je bila polnokrven človek. Igralko, ki je umrla v 44. letu, je označil za legendo.

Delon je bil v življenju povezan z več ženskami in je oče štirih otrok. "Programiran sem bil za uspeh, ne za srečo. To dvoje ne gre skupaj," je o svoji burni preteklosti nekoč izjavil igralec, ki zdaj živi sam s svojimi psi. Iz soja žarometov se je umaknil leta 2012 in živi na relaciji med Švico in Francijo.

Kljub vsej tej ljubezenski drami pa se je igralec vedno iskal v ženskah svojega življenja. "V njih, v njihovih pogledih - v očeh prve žene, Nathalie, pa Romy, Mireille (Darc) ali matere mojih otrok (Rosalie van Breemen) - sem iskal motivacijo, da sem lahko storil, kar je bilo treba narediti."

Kamera ga je ljubila
Filmski zgodovinar Jean-Michel Frodon kategorično zatrjuje, da "v zadnjega pol stoletja noben drug francoski zvezdnik ni imel take filmske prezence". A vendar - Delon se nikoli ni zares prebil v Hollywoodu, čeprav je imel ogromno oboževalcev na Kitajskem in Japonskem, zaradi česar se je tudi njegov parfum sijajno prodajal.

"Premogel je nekakšno peklensko lepoto, ki te je hipnotizirala ... samo njegove fotografije bi človek lahko gledal ure in ure," je izjavil Delonov stanovski kolega Vincent Lindon, ki je na letošnjem festivalu v Cannesu dobil lovoriko najboljšega igralca.

Reakcionar na stara leta
In vendar je Delon osebnost, polna nasprotij. Možak, ki je nekoč blestel v vlogi juda, poslanega v koncentracijsko taborišče (Gospod Klein), je v zrelih letih postal eden najvidnejših zagovornikov francoske skrajno desničarske Narodne fronte, ki jo je ustanovil njegov "dragi prijatelj že zadnjih 50 let", zanikovalec holokavsta Jean-Marie Le Pen.

Duhove je Delon buril še prejšnji teden, ko je stopil v bran nekdanji ministrici Nadine Morano, ki govori o Franciji kot "beli državi, ki ne sme postati muslimanska". Delon pa takole: "Vsaj jajca ima, da to reče. Klobuk dol pred njo. Čisto vseeno mi je - govorim, kar mislim, in bom to počel še naprej."