Sorodna novica Kako se je odvijala 97. podelitev oskarjev

Šele v zadnjih tednih se je izkazalo, da je Anora, v Brooklyn postavljena farsa o družbeno mobilni slačipunci, resen kandidat za najvišje priznanje v Hollywoodu. Sean Baker je svoj film, s katerim je lani osvojil zlato palmo v Cannesu, posnel za pičlih šest milijonov dolarjev. Zmaga Anore tako nadaljuje oskarjevske težnje zadnjih let: neredko se zgodi, da glavno nagrado odnese relativno majhen, neodvisen film, kar se je na primer posrečilo naslovom Vse povsod naenkrat (2023), CODA (2022) in Dežela nomadov (2021).

V očeh industrije, ki prestaja gospodarsko stisko in se spopada z grožnjo pretočnih platform, Bakerjev film pomeni vrnitev k "avtentičnemu" filmskemu ustvarjanju. V tem duhu je v sezoni nagrad Baker pogosto omenjal tudi nujnost predvajanja filmov (samo) v kinematografih vsaj prvih 90 dni distribucijskega obdobja. "Kje smo se zaljubili v filme? V kinodvorani," je Baker v nedeljo izjavil tudi na odru gledališča Dolby. "Avtorji, še naprej ustvarjajte filme za velika platna." In še: "Naj živi neodvisni film!"

S tem, da je osvojil štiri oskarje – kot režiser, scenarist, montažer in producent – je Sean Baker izenačil rekord Walta Disneyja, ki je leta 1954 štiri oskarje v enem večeru dobil za štiri različne filme.

Sorodna novica Anora

Grenko razočaranje (tudi) za Slovence
Za Slovence je imel večer vendarle grenek priokus: manjšinska koprodukcija Mož, ki ni mogel molčati, ki je nastala v sodelovanju Hrvaške, Bolgarije, Francije in Slovenije, je imela po zmagah v Cannesu in na evropskih filmskih nagradah status favorita v kategoriji kratkometražnega igranega oskarja. A na koncu je Akademija odločila drugače: namesto filma Nebojše Slijepčevića je izbrala nizozemski film I'm Not a Robot.

Akademija je razporedila ljubezen
Osem od desetih filmov, kolikor jih je bilo nominiranih za oskarja za najboljši film, je na nedeljski podelitvi osvojilo najmanj en zlati kipec. V igralskih kategorijah so slavili Mikey Madison, Adrien Brody, Kieran Culkin in Zoe Saldana.

22 let po tem, ko je Adrien Brody oskarja za najboljšo glavno vlogo osvojil z dramo Pianist, mu je veliki met drugič še enkrat uspel z vlogo moža, ki je preživel holokavst: v 215-minutni drami Brutalist režiserja Bradyja Corbeta je upodobil priseljenskega madžarskega arhitekta v ZDA. Brody tako (s Pianistom) še vedno drži rekord najmlajšega igralca z oskarjem za glavno vlogo v zgodovini – ta rekord bi podrl Timothée Chalamet, če bi bil sinoči nagrajen za upodobitev Boba Dylana v Popolnem neznancu. Dolg zahvalni govor, v katerem je tematiziral predvsem opotečo srečo igralskega poklica, je Brody vendarle končal z angažirano noto: "Spet sem tukaj, da ponazarjam nerazrešene travme in posledice vojne, sistemskega zatiranja, antisemitizma, rasizma in potujevanja. Molim za bolj zdrav, srečnejši in bolj vključujoč svet. Če nas lahko preteklost česa nauči, nas lahko tega, da se je na sovraštvo treba odzvati."

25-letna Mikey Madison je svojega prvega oskarja dobila za vlogo v Anori, s katero si je ustvarila ime. Njen oskar je marsikoga presenetil: za favoritko v kategoriji je veljala Demi Moore, ki ji je vloga v Substanci prinesla prvo veliko kritiško priznanje v štiridesetletni karieri. Oba z Bakerjem sta se v zahvalnih govorih izrecno poklonila življenjem spolnih delavk in delavcev, ki jih režiserjeva filmografija pogosto upodablja.

Emilia Pérez s pogorišča kampanje rešila dva oskarja
Splošno znano je, da je na letošnjo podelitev z največ nominacijami, kar trinajstimi, potoval Netflixov hibridni muzikal Emilia Pérez, ki pa je v zadnjih tednih izgubil status favorita, saj so na dan prišli stari žaljivi in rasistični tviti glavne igralke Karle Sofíe Gascón. Vseeno je film prejel oskarja za najboljšo izvirno pesem (El Mal) in za najboljšo igralko v stranski vlogi (Zoe Saldana). "Sem ponosna hčerka priseljenskih staršev, ki so imeli sanje, dostojanstvo in delovne roke," je izjavila v govoru. "Sem prva Američanka dominikanskega rodu s to nagrado in vem, da ne bom zadnja."

Pričakovana zmaga in presenečenje
Prvo nagrado večera, ki jo je podelil lanski lavreat Robert Downey Jr., je po vseh pričakovanjih dobil Kieran Culkin za najboljšo stransko vlogo: v drami Resnična bolečina je odigral Američana, ki z bratrancem odpotuje na Poljsko, da bi tam prišel na sled mladosti svoje pokojne babice. "Nimam pojma, kako sem se znašel tu," je v značilnem improvizirano-spontanem slogu izjavil Culkin. "Celo svoje življenje pač že igram." Potem je z odra svojo ženo "spomnil" na njeno obljubo, da bosta imela še četrtega otroka, če bo osvojil oskarja.

Prvi oskar za Latvijce
Prvo večje presenečenje večera se je zgodilo v kategoriji najboljšega animiranega celovečerca. Če so mnogi pričakovali zmago animacije studia DreamWorks (Divja Robotka), je na koncu oskarja odnesel latvijski film Valovanje, ekološka parabola o gručici živali, ki preživijo v postapokaliptičnem svetu. Animacija, ki se odvije v celoti brez dialogov, je prejela prvega oskarja v zgodovini latvijskega filma. "Hvala mojim mačkam in psom," je, temi primerno, izjavil režiser Gints Zilbalodis.

Ariana Grande in Cynthia Erivo, zvezdi muzikala Žlehtnoba, sta ceremonijo zagnali z venčkom pesmi, povezanih z izročilom Čarovnika iz Oza; to so bile pesmi Somewhere Over the Rainbow (iz Čarovnika iz Oza), Home (iz muzikala The Wiz) in Defying Gravity (iz Žlehtnobe). Film, ki sta ga zastopali, je nato osvojil oskarja za najboljšo kostumografijo. "Sem prvi temnopolti dobitnik oskarja za kostumografijo," je na odru opozoril Paul Tazewell, ki ga je avditorij pozdravil s stoječimi ovacijami. "Tako zelo ponosen sem na to."

Oskar za najboljše frizure in ličenje je pristal pri ekipi filma Substanca, ki je šla zelo daleč pri grotesknem poustvarjanju žanra telesne grozljivke. V kategoriji vizualnih učinkov in zvoka je slavil znanstvenofantastični spektakel Peščeni planet 2 režiserja Denisa Villeneuva. Blockbuster je bil sicer ta večer več kot enkrat tarča neškodljivega zbadanja: na odru se je pojavila velika lutka peščenega črva, ki je "zaščitni" znak franšize.

Velikopotezna, ambiciozna povojna epopeja Brutalist, ki jo je Brady Corbet režiral v formatu VistaVision, je oskarja za najboljšo fotografijo prinesla Lolu Crawleyju, modernistična glasbena podlaga pa skladatelju Danielu Blumbergu.

Samo politike nikar!
Čeprav je bil letos prvič v zgodovini igralec nominiran za upodobitev trenutnega ameriškega predsednika (Sebastian Stan je Donalda Trumpa upodobil v Vajencu), so se – vsaj v prvi polovici večera – tako podeljevalci kot nagrajenci izogibali kakršnim koli omembam politike. V skoraj štiriurni ceremoniji ime predsednika Trumpa ni bilo omenjeno niti enkrat. Zdi se, da so letošnji oskarji največ pozornosti posvečali mestu filmske umetnosti v sodobni kulturi in pa solidarnosti ob uničujočih požarih, ki so januarja katastrofalno prizadeli Los Angeles.

Conan O'Brien se je v 13-minutnem uvodnem monologu v celoti izognil politiki; namesto tega je nizal bolj ali manj prijazne šale na račun zbranih nominirancev. Prvi odklon od varne nevtralnosti se je zgodil šele po dveh urah: Daryl Hannah, ki je na oder prišla kot podeljevalka, je pred svojim predvidenim besedilom vzkliknila le: "Slava Ukrajini!"

Izraelski in palestinski režiser: "Obstaja drugačna pot"
V duhu zapisanega je bilo zato morda presenečenje, da je oskarja za najboljši dokumentarec osvojil razvpiti, mednarodno priznani film No other Land, delo palestinsko-izraelskega kolektiva, ki dokumentira sistematično uničenje palestinskih naselij na okupiranem Zahodnem bregu. Film ni mogel dobiti ameriškega distributerja, zato so ga ustvarjalci distribuirali sami in film je zaslužil več kot kateri koli drugi film v tej kategoriji.

"Obstaja drugačna pot, politična rešitev, brez etnične nadvlade, z narodnostnimi pravicami za obe ljudstvi," je v zahvalnem govoru poudaril izraelski režiser Yuval Abraham, ki je na odru stal s palestinskim kolegom Baselom Adro. "In moram reči, ker sem tukaj – zunanja politika te države pomaga onemogočati tako rešitev. Zakaj? Mar ne vidite, da smo prepleteni, da moji ljudje ne morejo biti resnično varni, če Baslovi ljudje niso resnično svobodni?"

V kategoriji najboljšega mednarodnega filma je slavila drama Še sem tu (I'm Still Here), portret oporečništva in pokončnega vztrajanja pod jarmom vojaške diktature; režiser Walter Selles je film posnel po resnični zgodbi Rubensa Paive, za katerim je med brazilsko diktaturo izginila vsaka sled. Film, ki deluje kot univerzalna alegorija odpora proti represiji, je imel pred oskarji ogromno podporo Brazilcev. Fernanda Torres je bila za svojo vlogo Paivove vdove nominirana za oskarja za najboljšo glavno vlogo.

Conan – duhovit, a brez prave ostrine
Conan O’Brien, ki so ga najavili kot "štirikratnega ... gledalca oskarjev", je v uvodni monolog vključil tudi tradicionalne šale na lasten račun. "Popolni neznanec. Resnična bolečina. Nosferatu. ... To so samo vzdevki, ki so mi jih dali na rdeči preprogi." O'Brien, ki je vajeti podelitve oskarjev prevzel prvič, se je v celoti izognil kakršnim koli političnim opazkam in se raje zelo prijateljsko šalil na račun hollywoodske smetane.

Nominirancem je kazal njihove stare fotografije in vpeljal skeč, v katerem naj bi Amazonovi dostavljavci Jeffa Bezosa na rdečo preprogo dostavili v poštnem paketu. Še najbolj neusmiljen je bil do protagonistke filma Emilia Perez in škandala z njenimi starimi objavami. "Majhna statistika: v Anori 'besedo na f' uporabijo 479-krat. To je samo tri več od rekorda, ki ga je podrl predstavnik za medije Karle Sofíe Gascón ... Karla, če boš tvitala o oskarjih, prosim, zapomni si, ime mi je Jimmy Kimmel."

Iz srca je nato spregovoril o "magiji in veličini filmske umetnosti", ki vztraja kljub naravni katastrofi, ki je razdejala Los Angeles. Monolog je sklenil s štiriminutno pesmijo o tem, kako "ne bo zapravljal našega časa", katere glavna funkcija je bilo zapravljanje časa.

Sorodna novica Umetelno okrašeni nohti, narobe obrnjena verižica, ogledalca na obleki in Ariana kot lestenec

Težko leto za film
Letošnja podelitev oskarjev, ki je veljala za eno najbolj nepredvidljivih v zadnjih letih, je zašpilila težavno leto za filmsko industrijo. Prodaja vstopnic je v ZDA padla za tri odstotke v primerjavi z letom prej (in še veliko več v primerjavi s predpandemičnimi časi). Dolgotrajna igralska in scenaristična stavka leta 2023 je zamaknila premiere številnih filmov, številni studii so drastično zmanjšali produkcijo, zaradi česar je bilo mnogo ljudi brez dela. Nato so januarja letos po mestu angelov pustošili še požari.

Lansko podelitev nagrad, ki se je naslanjala na dvojni behemot spektaklov Oppenheimer in Barbie, si je ogledalo rekordnih 19,5 milijona gledalcev. Letos so bili v igri za glavne nagrade manjši, neodvisni filmi, kar pomeni, da številke gledanosti najbrž ne bodo primerljive z lanskimi.

Tradicionalni segment In memoriam, s katerim se akademija pokloni filmskim ustvarjalcem, ki so umrli v zadnjem letu, se je začel s posebnim poklonom pred nekaj dnevi umrlemu Genu Hackmanu. Od njega se je ganjeno poslovil dvakratni soigralec Morgan Freeman: "Ta teden je naša skupnost izgubila velikana, jaz pa sem izgubil dragega prijatelja." Med filmskimi ustvarjalci, od katerih smo se poslovili, so Maggie Smith, Gena Rowlands, Donald Sutherland, Roger Corman, Shelley Duvall, Alain Delon, James Earl Jones in David Lynch.