Oglas
Pri metalu gre za osvoboditev.
Tudi pri snemanju filma Metal: A Headbanger's Journey je namreč uporabljal znanje, ki si ga je pridobil med antropolškim preučevanjem gvatemalskih beguncev. Če je hotel posneti zares kakovosten dokumentarec, si je moral pri opazovanju metala, svoje priljubljene glasbene zvrsti, natakniti drugačna očala in glasbo opazovati povsem nepristransko in znanstveno.
"Ko sem študiral, so se večkrat stepli člani različnih bratovščin kot udeleženci heavymetalskih koncertov," se spominja Dunn, ki je dokumentarec snemal pet let in pol.Kmalu tudi na DVD-ju
Kanadčanu je pri ustvarjanju izdelka, ki ga ima za kulturo heavy metala, pomagal Scot McFadyen, prav tako režiser filma, ki se bo hkrati začel predvajati v kinematografih v Los Angelesu, Houstonu in Salt Lake Cityju, kmalu pa naj bi izšel tudi na DVD-ju.
Avtorja so pri raziskovanju zanimale predvsem povezave med heavy metalom ter nasiljem, seksualnostjo in religijo. Med snemanjem sta pred kamero postavila številne ljubitelje tovrstne glasbe, pa tudi člane nekaterih zasedb, ki veljajo za oblikovalce smernic v heavy metalu.
Heavy metal je nerazumljen
Glavno sporočilo, do katerega se je Dunn prikopal med potovanji na številne koncerte in festivale tovrstne glasbe po vsem svetu, je, da so ljubitelji heavy metala nerazumljeni. "Pri metalu gre za osvoboditev. Katarza je, zelo čustvena glasbena zvrst," jo je opisal 30-letnik, ki heavy metal posluša že od zgodnjih najstniških let, a ga je prav snemanje dokumentarca prisililo, da je nanj pogledal čim bolj objektivno.
Začetke heavy metala sta Dun in McFadyen našla v 70. letih, ko so na glasbeno prizorišče stopili Black Sabbath, nato pa spremljata tudi razvoj različnih podzvrsti tega žanra. O svojem dojemanju heavy metala v filmu med drugim spregovorita tudi Bruce Dickinson, pevec skupine Iron Maiden, in Angela Gossow iz švedske skupine Arch Enemy.
Od kje izvira obsedenost z nasiljem?
Pomembnejše kot intervjuji pa se avtorjema zdi raziskovanje, od kod obsedenost z nasiljem in religijo. Eden od namenov avtorjev je bil namreč glasbenike oprati krivde, da njihovi izdelki napeljujejo k umorom in samomorom. Večina intervjuvancev je tako zavrnila tezo, da naj bi žanr oglaševal satanizem ali nasilje, saj naj bi bili ti temi le del nastopov in nič več. Tudi naslov God Hates Us All, ki ga nosi album skupine Slayer, naj bi bil izbran le zato, da pritegne pozornost, so povedali člani skupine.
Eden redkih, ki je potrdil stereotipe, je bil Jorn Tunsberg, ki je v začetku 90. let požgal več cerkva, za kar je bil tudi zaprt. Norvežan, tudi sam avtor heavy metala, je tudi po odsluženi kazni dejal, da dejanj ne obžaluje.
Navdih še ni izčrpan
S filmom pa se navdih režiserjev na to temo še ni izčrpal. Kot svoj novi projekt tako načrtujeta film, ki se bo ukvarjal z globalizacijo njune priljubljene glasbene zvrsti. Kako priljubljen je heavy metal, bosta preučevala v državah, kot so Indonezija, Brazilija in Maroko.
Pri metalu gre za osvoboditev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje