V zadnjem desetletju se je na prazno ozemlje med tradicionalnimi kraškimi hišami vrinilo vse preveč generičnih 'belih kock'. Foto: RTV SLO
V zadnjem desetletju se je na prazno ozemlje med tradicionalnimi kraškimi hišami vrinilo vse preveč generičnih 'belih kock'. Foto: RTV SLO
Kraška hiša na robu časa
Film Kraška hiša na robu časa je posvečen režiserju Tomažu Kralju, ki ni dočakal predstavitve filma, pri katerega začetkih je sodeloval. Foto: RTV SLO
Kraška hiša na robu časa
V zadnjem času se vedno več ljudi zaveda, da je posebnosti kraškega stavbarstva nujno ohraniti. Foto: RTV SLO

V dokumentarcu Kraška hiša na robu časa nam scenarist Jadran Strle predstavlja kraško bivanjsko arhitekturo, katere posebnosti so izraz prilagoditve človeka na naravne danosti, vremenske pogoje in tudi na oblastnike, ki so z zakoni krojili življenje na Krasu. Zametki filma na 2. programu TV Slovenija -, segajo v 90. leta, ko sta Strle in režiser Tomaž Kralj opazovala, kako se v kraško krajino 'vrivajo' stavbe, ki močno odstopajo od tradicionalnega kraškega stavbarstva.

Film, posvečen pokojnemu Tonetu Kralju
Grde, generične in tako prav nič prepoznavne bele kocke so se začele razraščati na kamnitem in z nizkim rastjem poraslem Krasu, s katerim so se tako harmonično zlivale starejše oblike stanovanjske pozidave. Prav zato sta se odločila, 'napisati' filmsko zgodbo o enem izmed slovenskih etnoloških draguljev. Pri tej zgodbi je sodeloval tudi režiser Jure Pervanje, ki je nadomestil prezgodaj umrlega Kralja. Slednjemu je film tudi posvečen.

Agresivni vdori v kraško pokrajino
Filmsko gradivo sta Jadran Strle in Tomaž Kralj začela zbirati že leta 1997 in do leta 2000 je nastala bogata zbirka dokumentarnih posnetkov. Čeprav je od tedaj minilo le nekaj let, se na trenutke zazdi, kot da bi gledali posnetke iz precej bolj oddaljene preteklosti. Tako zelo intenziven je bil vnos arhitekturnih tujkov v nekoč (na nekaterih mestih pa, na srečo, še danes) zelo idilično kraško pokrajino. Potrebno pa je priznati, da se hkrati z obsojanja vrednimi 'vdori' na Kras vedno bolj uveljavlja tudi zavedanje o potrebi po ohranjanju stavbarske kulturne dediščine. Vedno več ljudi se odloča za obnovo stavb, ki izvirnika ne zmaličijo.

Pri snemanju filma so sodelovali tudi tisti, ki jim je ta arhitektura najbližje. Kraševci. Posebne zasluge gredo dvema Kraševcema, Stanetu Renčlju in Ljubu Lahu, strokovnjakoma, ki sta film dopolnila s svojim poznavanjem kraškega stavbarstva, obenem pa sta z izražanjem svoje vere, da je kraško hišo vendarle moč ohraniti, v film vlila veliko optimizma. Film Kraška hiša na robu časa je tako skupinsko delo; vsem, ki so sodelovali, pa je skupen namen - spoznati obraz kraške hiše, ki je del naše kulturne identitete.