Sence pozabljenih prednikov opisuje staro ukrajinsko legendo, ki razkriva veliko in čustveno ljubezensko zgodbo. Epizodično strukturirani film v marsičem spominja na Romea in Julijo. Foto: Cankarjev dom
Sence pozabljenih prednikov opisuje staro ukrajinsko legendo, ki razkriva veliko in čustveno ljubezensko zgodbo. Epizodično strukturirani film v marsičem spominja na Romea in Julijo. Foto: Cankarjev dom
Potovanje v Armenijo: Francoska kardiologinja Anna pregleda svojega očeta Barsama in mu priporoči čimprejšnjo operacijo. Oče se upre hčerkinemu vztrajanju in – ne da bi kogar koli obvestil – zapusti Marseille. Foto: Cankarjev dom

Prvi film Granatna barva (Sayat Nova - Nran guyne) režiserja Sergeja Paradžanova je na ogled nocoj ob 20.00 v Kosovelovi dvorani. Večina filmov, ki bodo na ogled, so izšli izpod režijske taktirke Paradžanova, poleg tega režiserja, ki velja za kultnega, bodo v sklopu filmskega festivala armenskih avtorjev predvajali tudi filme režiserjev Atoma Egoyana, Roberta Guediguiana in Harutjuna Hačaturjana.

Kot je na spletni strani Cankarjevega doma zapisal Simon Popek, zgodovino armenske kinematografije, vsaj zahodno od Kavkaza, bolj ali manj vedno povezujemo z enim samim imenom - Sergejem Paradžanovom, ki je v drugi polovici 20. stoletja preživel vse tegobe komunizma in umrl na predvečer razpada imperija leta 1990. Njegovi filmi, ki bodo prikazani v Cankarjevem domu, so nastali med letoma 1959 in 1988. Zadnja filma iz leta 1984 oziroma 1988, Legenda o Suramski trdnjavi ter Ašik Kerib, sta sad režiserskega sodelovanja med Paradžanovom in Dodom Abašidzem.

Le en film v režiserjevem maternem jeziku
Film Prvi ljubimec (Pervyy paren) iz leta 1959 je romantična komedija iz režiserjevega zgodnjega opusa. S filmom Sence pozabljenih prednikov (Tini zabutykh predkiv), ki opisuje staro ukrajinsko legendo, je Paradžanov zavrnil takrat uveljavljeno partijsko estetiko in bil ožigosan kot trn v peti ruskih oblastnih struktur. Sajat nova - Granatna barva je leta 1968 nastal kot življenjepis in posvetilo pesniku Harutjunu Sajakjanu, znanemu kot Sajat Nova, iz 17. stoletja. Omenjeni film je edini, ki ga je Paradžanov posnel v svojem maternem jeziku, večkrat pa je bil razglašen za najboljši armenski film vseh časov.

Poleg omenjenih filmov bo mogoče videti še Meja Harutjuna Hačaturjana, Potovanje Roberta Guediguiana in Koledar režiserja Atoma Egoyana.