Vinci Vogue Anžlovar, ki so mu lani diagnosticirali amiotrofično lateralno sklerozo (ALS), je umrl v nedeljo v 62. letu starosti v rodni Ljubljani. Legendarni režiser se je v zgodovino slovenske kinematografije zapisal predvsem kot avtor prvega celovečernega filma v samostojni Sloveniji, naslovljenega Babica gre na jug (1991), v katerem so v osrednjih vlogah nastopili Majolka Šuklje, Nataša Matjašec Roškar in Bojan Emeršič.
Pri Slovenskem filmskem centru (SFC) so o celovečercu Babica gre na jug zapisali, da je "nastal istočasno kot slovenska država, slovenskemu filmu vrnil barve in mu vnesel prepotrebni optimizem".
"Tvoji ustvarjalni vrelci niso nikdar usahnili," je med drugim zapisala Ksenija Benedetti, nekdanja šefinja Protokola RS in žena Borisa Cavazze, ki je ob Vladu Novaku leta 2022 zaigral v njegovem filmu Dedek gre na jug.
Igralčev sin, prav tako igralec Sebastian Cavazza, pa je zapisal: "Ves čas sem upal, da se tudi v živo ujameva … preden odideš … s Petrom Bratušo sva ti hotela pripravit presenečenje, pa si spet ti bil korak pred vsemi in presenetil vse nas. Over the Moon, dragi Vinci! Tako kot si vedno znal leteti le ti! Za vedno boš ostal nekje z nami in med nami …" Sebastian Cavazza je leta 2008 nastopil v njegovem celovečercu Vampir z Gorjancev.
Na režiserjevo slovo so se odzvali tudi v Cankarjevem domu, kjer bo 17. decembra premierna projekcija digitalno restavriranega filma Babica gre na jug. Film bo tako v tamkajšnji Linhartovi dvorani po natanko 33 letih in enem dnevu na ogled v neokrnjeni izvedbi, digitalizirani iz prvotnega negativa, ki je leta veljal za izgubljenega in so ga po veliki iskalni odisejadi našli v Tokiu. V CD so se v svojem zapisu Anžlovarju zahvalili za Babico in Dedka ter "vse druge legendarne filme".
V dvorani Slovenske kinoteke bo v okviru retrospektive Matjaž Klopčič 90! 20. decembra ob 17. uri v sklopu študentskih filmov, pri katerih je Klopčič sodeloval kot mentor, na ogled tudi Anžlovarjev študentski film Janez Pavarotti – Pojoča žaba (1990).
Filmofil in televizijski voditelj Iztok Gartner je v svojem zapisu Anžlovarja označil za svetovnega prvaka slovenskega filma, "ki je s filmom Babica gre na jug na novo izumil slovenski film in nam dal prvi slovenski film v samostojni Sloveniji, kar je bilo vsaj tako prelomno kot leta 1948, ko nam je France Štiglic dal Na svoji zemlji, prvi slovenski celovečerni film na svetu".
Po Gartnerjevih besedah je Anžlovar v Slovenijo leta 1993 pripeljal Hollywood, ko je posnel akcijsko romanco Oko za oko (Gypsy Eyes). Dodal je, da se je režiser leta 2018 zmagoslavno vrnil v kinematografe z izvrstnim filmom Dedek gre na jug, letos pa še z mladinskim celovečercem Tartinijev ključ. Spomnil je še, da se je Anžlovar kot igralec pojavil tudi v režijskem prvencu Damjana Kozoleta Usodni telefon (1987), enem prvih neodvisnih filmov v Jugoslaviji.
Anžlovar je leta 2016 posnel avtobiografski dokumentarni film Selfie brez retuše in več kratkih filmov, sodeloval je pri serijah in sam zaigral v več filmih, med drugim je bil statist v Ko zorijo jagode. Poleg režije je pečat pustil tudi kot scenarist, avtor glasbe in montažer. Sodeloval je tudi pri nastanku številnih televizijskih serij, dokumentarnih filmov, videospotov in reklamnih oglasov.
Žalna knjiga
Vinci Vogue Anžlovar se je v javnosti nazadnje pojavil oktobra letos ob začetku poti Tartinijevega ključa v slovenskih kinematografih.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje