Največ prahu je doslej v zvezi s tem filmom dvignil odhod kanadske igralke Rachelle Lefevre od ekipe Somraka. Igralka bo odigrala prvo Barneyjevo ženo Claro; Parižanko, ki po moževem odhodu zaslovi s feministično poezijo. Foto:
Največ prahu je doslej v zvezi s tem filmom dvignil odhod kanadske igralke Rachelle Lefevre od ekipe Somraka. Igralka bo odigrala prvo Barneyjevo ženo Claro; Parižanko, ki po moževem odhodu zaslovi s feministično poezijo. Foto:

Na vsak način me nagovarja bolj kot katerikoli drug glas, ki ga je imela kandaska literatura.

Robert Lanatos o Mordecianu Richlerju
Paul Giamatti
Kot Barney Panofansky bo v fiklmu nastopil igralec Paul Giamatti. Film naj bi v kinem atografe prišel prihodnje leto.
Poleg tega da je roman ljubezenska zgodba, v sebi skriva tudi drobce manifesta političnih nekorektnosti.
Dustin Hoffman
Kot pravijo producenti, se je zanimanje za film in roman s snemalnim prizoriščem povečalo tudi v Italiji. Film pa je pritegnil tudi Dustina Hoffmana, ki bo upodobil Izzyja. Foto: EPA

Gre za priredbo uspešnega romana kanadskega pisatelja Mordecaija Richlerja (1931-2001), ki je za delo leta 1997 prejel nagrado giller za najboljši kanadski roman. Film režira Richard J. Lewis, producent Robert Lantos pa je povedal, da mora biti projekt speljan pravilno, saj je Richler pisatelj z ogromnim opusom, poleg tega pa je po Lantosovem mnenju najpomembnejši kanadski književnik.

V vlogi osrednjega lika in pripovedovalca zgodbe Barneyja Panofskega bo nastopil Paul Giamatti, poleg njega pa bo v filmu mogoče videti še Dustina Hoffmana v vlogi Izzyja ter Minnie Driver, Rosamund Pike in Rachelle Lefevre, ki bodo upodobile Barnyjeve žene.

Od vampirjev do prve žene
Med oboževalci 'vampirske sage' Somrak, posnete po romanih Stepehenie Meyer, je močno odjeknila novica o pridružitvi Rachelle Lefevre k ekipi drugega filma. Igralka je namreč v prvem ini drugem delu franšize nastopila kot vampirka Victoria, v tretjem delu sage Mrk pa se je tej vlogi odpovedala, prav zaradi sodelovanja z režiserjem Richardom J. Lewisom in ker se snemalni dnevi obeh filmov prekrivajo. Prva klapa filma je padla v Rimu, snemanje pa bodo nadaljevali še v Kanadi in New Yorku.

O scenariju filma je igralka povedala, da je tako smešen kot osupljiv in ganljiv, predvsem pa po njenem mnenju ne dela nobene škode romanu.

12 let 'porodne dobe'
Film je plod velike ljubezni Roberta Lantosa do Richlerja, priprave na snemanje pa so trajale kar 12 let. Že sam pisatelj se je trudil roman predelati v v filmski scenarij, vendar pa je Lantos kar nekaj časa iskal pravega scenarista za svoj film (scenarij je delo Michaela Konyvesa), poleg tega pa je kar nekaj časa vzelo tudi iskanje pravega igralca za vlogo ostarelega 'sitnobneža' Barneyja. Lantosu se je najprimernejši zdel Giamatti, ki je v zadnjem času nastopil v HBO-jevi miniseriji John Adams.

Kdo ima prav: oče ali sin?
Roman je napisan kot avtobiografija alkoholika Barneyja Panofanskega, ki se svojega življenja spominja enkrat bolj, drugič manj megleno, ob koncu knjige pa bralec izve, da ima glavni lik alzheimerjevo bolezen, kar bi bila mogoča razlaga za črne luknje v spominu (te so v romanu zapolnjene z opombami Barneyjevega sina Michaela). Osrednji junak se tako zdi precej nezanesljiv pripovedovalec, ki mu ne gre zaupati, a se na koncu izkaže, da se je motil le v malenkostih in da je imel ves čas prav glede osrednjega vprašanja.

Kritika nacionalizma
Romanopisec in kronist Richler se je rodil leta 1931 v delavski družini v Montrealu, v času svojega življenja je objavil deset romanov; med njimi tudi The Apprenticeship of Duddy Kravitz iz leta 1959, ki je bil prav tako prirejen za veliko platno in St. Urbain's Horseman (1976). Na željo svojih otrok se je Richler leta 1975 lotil pisanja zgodbe Jacob Two-Two Meets The Hooded Fang, ki je pozneje postala prva v nizu dogodivščin Jakoba dva-dva. Prevedene so bile v več jezikov, prav tako pa tudi večkrat nagrajene in prirejene tudi za muzikal.

Richler, ki je govoril jidiš in angleško, je bil znan po tem, da je imel rad polemike. V eseju Oh, Canada! Oh, Quebec! je bil na primer zelo kritičen do quebeškega nacionalizma, s čimer si je nakopal jezo več zagovornikov neodvisnosti te kanadske province. Pisal je tudi časopisne kronike, med drugim v The Gazette de Montreal in National Post.

Na vsak način me nagovarja bolj kot katerikoli drug glas, ki ga je imela kandaska literatura.

Robert Lanatos o Mordecianu Richlerju