Takšno je splošno soglasje večine tujih in domačih novinarjev, ki so 11 dni v Berlinu spremljali že 58. izdajo uglednega filmskega festivala. No, kritikom seveda ne gre pretirano zaupati: med drugim so bili sveto prepričani tudi, da bo zlatega medveda za najboljši film dobil letošnji oskarjevski favorit There Will be Blood - a je žirija presenetila: nagradili so brazilskega režiserja Joseja Padilho, ki je v svojem "kvazidokumentarcu" Tropa de elite pokukal v zakulisje boja proti organiziranemu kriminalu v Riu, v katerem so tudi "dobri fantje" vse prej kot nedolžni. (Film There Will Be Blood je bil vseeno nagrajen: Paul Anderson je dobil srebrnega medveda za najboljšo režijo).

Ko smo že pri dokumentarcih - ti so bili menda najsvetlejša točka letošnjega festivala, posebej velja izpostaviti film Standard Operating Procedure, v katerem Errol Morris znova načenja vprašanje mučenja ujetnikov v Abu Grajbu. Dokumentarec Martina Scorseseja o Rolling Stonesih, s katerim se je filmska norija začela, je bil po drugi strani le dveurna glorifikacija Jaggerjevega zvijajočega se torza.

Svoj prostor pod soncem smo si na Berlinalu izborili tudi Slovenci: na filmski tržnici so bili na ogled Instalacija ljubezni Maje Weiss, Petelinji zajtrk Marka Naberšnika, Pokrajina št. 2 Vinka Möderndorferja in koprodukcija Sem iz Titovega Velesa režiserke Teone Mitevske.
Sledi nekaj fotoutrinkov, ne samo s podelitve nagrad, ampak s celega festivala.
Ana Jurc