Hollywoodska igralka Shirley Maclaine v družbi Alfreda Bauerja ob prihodu na Berlinale leta 1971. Foto: AP
Hollywoodska igralka Shirley Maclaine v družbi Alfreda Bauerja ob prihodu na Berlinale leta 1971. Foto: AP

Razširjena študija o Alfredu Bauerju (1911–1986), ki je veljal za eno ključnih osebnosti pri razvoju berlinskega filmskega festivala, je nastala v sodelovanju z Inštitutom za sodobno zgodovino München-Berlin (IfZ). Študija je izšla pod naslovom Prikazovanje v hladni vojni: Nove raziskave o zgodovini Berlinala v dobi Alfreda Bauerja (19511976).

Prispevek k stabilizaciji in legitimizaciji nacističnega režima
Januarja 2020 je več medijev objavilo, da je bila Bauerjeva vloga v Reichsfilmintendanzu, torej osrednji instituciji za nadzor filmske produkcije v času nacističnega režima, pomembnejša, kot je bilo znano doslej. Takrat so se na Berlinalu odločili, da nemudoma umaknejo nagrado srebrni medved, poimenovano po njem. Poleg tega so inštitutu IfZ naročili, naj podrobneje preuči njegov položaj v nacistični filmski birokraciji.

Predhodna študija, ki jo je inštitut objavil septembra 2020, je pokazala, da je Bauer med postopkom denacifikacije med letoma 1945 in 1947 z lažnimi izjavami, polresnicami in obtožbami namerno prikrival pomen svoje vloge v času nacizma. Študija IfZ-ja se je sklenila z ugotovitvijo, da Bauer ni bil nasprotnik nacističnega režima, kot je trdil sam, ampak je s svojo vlogo v nacističnem filmskem ustvarjanju prispeval k stabilizaciji in legitimizaciji nacistične oblasti.

Ob teh novih ugotovitvah se je vodstvo berlinskega festivala spraševalo, ali se je zaradi tega spremenil pogled na prva leta festivala in ali je Bauerjevo nacistično sodelovanje vplivalo na njegovo organizacijo. Primer Bauer je ena od raziskovalnih vrzeli v zgodovinski obdelavi povojne filmske industrije. IfZ-ju so zato naročili razširitev študije, katere rezultati so zdaj na voljo, so sporočili s festivala.

Govorice o Bauerjevi nacistični karieri krožile že v 50. letih
Po besedah vodij Berlinala Mariette Rissenbeek in Carla Chatriana je bilo od leta 2020 gotovo, da je imel Bauer pomemben položaj v nacističnem filmskem ustvarjanju in da je s spretnim prikrivanjem lahko nadaljeval svojo kariero na kulturnem prizorišču mlade Zvezne republike. "Aktualna študija IfZ-ja temu pritrjuje, hkrati pa ugotavlja, da to ni povzročilo nacističnega ideološkega odtisa v festivalskem programu. Pogled v zgodovino festivala se je izostril, kar potrjuje, kako pomembno je vedno znova kritično razmišljati o lastni zgodovini," je dodal vodstveni tandem.

Govorice o Bauerjevi karieri v času nacionalsocializma so krožile že v 50. letih, a se je proti obtožbam – ki so bile tudi nejasno izražene – odločno branil in jih označil za obrekovanje. Obtožbe proti njemu je leta 1960 preiskovala berlinska senatna uprava, a po trenutno dostopnem vedenju se iz te preiskave ni ohranil noben pomemben dokument. Očitno pa zbrane informacije niso bile dovolj za kakšne posledice, so zapisali pri festivalu.

Na Berlinalu mu vendarle priznavajo prispevek k festivalu
Bauer v prvih letih festivala ni bil edini, ki bi ga lahko dojemali v povezavi z nacisti, bili pa so tudi takšni, ki so bili do sistema kritični. Njegov odnos s senatno upravo je bil sicer zaznamovan s stalnimi spori glede pristojnosti. Številne napetosti so izhajale iz njegovega samovoljnega načina dela. Kljub temu je Bauer pomembno prispeval k uspehu Berlinala s svojim organizacijskim talentom, predanostjo promociji visokokakovostnih filmov in mednarodnimi povezavami, so še zapisali pri Berlinalu.

Ob izidu študije bodo 2. novembra v prireditvenem prostoru HAU Hebbel am Ufer v Berlinu pripravili javno razpravo.