Združeno kraljestvo je največja proizvajalka filmskih in televizijskih vsebin v Evropi, britanska filmska blagajna se od prodaje mednarodnih pravic vsako leto okrepi za 1,4 milijarde funtov (1,6 milijarde evrov).

Kot je razvidno iz evropskega dokumenta, ki ga je pridobil Guardian, naj bi bila britanska prevlada na tem področju označena kot nevarnost za kulturno raznolikost Evrope.

Vprašanje vloge britanske produkcije bo tako najverjetneje še eno v nizu napetosti, ki so vzniknile ob izstopu Združenega kraljestva iz EU-ja. Kot navaja britanski medij, naj bi se Bruselj obregnil ob dejstvo, da so britanski programi in filmi označeni kot evropska dela. V skladu z direktivo EU-ja glede avdiovizualnih medijev mora biti večina časa predvajanja namenjena evropskim vsebinam, na platformah na zahtevo, kot sta Netflix in Amazon, pa morajo predstavljati najmanj 30 odstotkov vsebin. Francija je šla še korak dlje, ko je določila kvoto 60 odstotkov za evropska dela na platformah na zahtevo. Ob tem zahteva, da se 15 odstotkov dobička na teh platformah nameni za produkcijo evropskih avdiovizualnih in kinematografskih del.

Iz dokumenta z datumom 8. junij je razvidno, naj bi vključitev britanskih vsebin v prej omenjenih kvotah privedla do dejstva, da je na evropskih televizijah neproporcionalno veliko britanskih vsebin. "Visoka dostopnost britanskih vsebin na zahtevo, kot tudi privilegiji, ki pritičejo statusu evropska dela, lahko rezultira v neproporcionalni prisotnosti britanskih vsebin v kvoti evropskih vsebin na zahtevo in ovirajo večjo paleto evropskih del (tudi iz manjših držav ali manj govorjenih jezikov)," je zapisano v papirju, ki so ga dobile vse države članice. "Zato bi ta disproporcionalnost lahko vplivala na izpolnitev ciljev promocije evropskih del in kulturne raznolikosti v skladu z direktivo o avdiovizualnih medijih."

Drame sredstva za snemanje dobijo ravno s prodajo pravic

Evropska komisija je, kot navaja Guardian, dobila nalogo, da izvede študijo o vplivu britanskih medijskih vsebin na tveganje za kulturno raznolikost EU-ja. V britanski medijski industriji ocenjujejo, da bi drugačna označba britanskih vsebin, torej ne kot evropskih, vodila v izgubo deleža na trgu, najbolj pa bi prizadela britanske drame. Te namreč pogosto ravno s prodajo mednarodnih pravic dobijo dovolj sredstev, da jih sploh začnejo snemati. "Prodaja mednarodnih pravic intelektualne lastnine britanskim programom je postala ključni del financiranja produkcije v nekaterih zvrsteh, kot je drama," pravi Adam Minns, izvršni direktor Združenja komercialnih izdajateljev televizijskih programov (COBA).

Prodaja mednarodnih pravic evropskim televizijskim kanalom in platformam na zahtevo je britanski televizijski industriji v letih 2019–2020 prinesla 490 milijonov funtov, s čimer je trg EU-ja takoj na drugem mestu za ZDA.

Britanska dela so še vedno označena kot evropska dela

Med drugim so, kot je razvidno iz dokumenta, pomisleki povezani s tem, kakšen bo vpliv brexita na avdiovizualni sektor, če upoštevamo podatke Evropskega avdiovizualnega observatorija, da britanska dela predstavljajo polovico vseh vsebin na zahtevo na evropskih televizijah in da so britanska dela tudi najdejavneje promovirana na platformah za vsebine na zahtevo. "Čeprav je Združeno kraljestvo za EU zdaj tretja država, so njegove avdiovizualne vsebine še vedno označene kot evropska dela, kot izhaja iz direktive, saj se definicija nanaša na evropsko konvencijo glede čezmejne televizije (ECTT) Sveta Evrope, v katerem pa Združeno kraljestvo ostaja članica."

Kot še navaja Guardian, naj bi iniciativa za spremembo statusa britanskih del storila korak naprej v času francoskega predsedovanja Svetu EU-ja, ki se začne po koncu slovenskega 1. januarja. Spremembi statusa naj bi bile med drugim naklonjene tudi Španija, Grčija, Italija in Avstrija.

Tiskovni predstavnik britanske vlade je dejal, da britanska dela še naprej ohranjajo status evropskega dela, kar izhaja iz britanskega članstva v ECTT-ju.