Leta 2002, ko je prejel še častnega oskarja za življenjsko delo, so ga temnopolti kolegi označili za izjemno osebnost in igralca, ki je prisilil Hollywood, da ga je obravnaval enakovredno.

Rodil se je v Miamiju, odraščal pa na Bahamih, pozneje delal v ameriški vojski, od leta 1946 pa je bil član gledališča American Negro Theater. Po debiju na Broadwayu je prvo filmsko vlogo odigral leta 1950 v filmu Josepha L. Mankiewicza No Way Out in kmalu postal prva temnopolta filmska zvezda.

Prvič je bil za oskarja za glavno vlogo nominiran v filmu Beg v verigah Stanleyja Kramerja iz leta 1958, njegovi vlogi v filmih Ugani, kdo pride na večerjo (1967), ki ga je prav tako režiral Kramer, in To Sir, with Love (1967) režiserja Jamesa Clavella pa sta bili takrat prelomnici pri razbijanju družbenih pregrad med temnopoltim in belim prebivalstvom v ZDA. Prvega oskarja je nato osvojil leta 1964 za film Lilije na polju v režiji Ralpha Nelsona.

Poitier se je v karieri, v kateri je zaigral v več kot 60 filmih, vselej zavzemal za pravice temnopoltih in v filmih pogosto igral osebnosti, ki so jih zaznamovale medrasne napetosti.

Veliko je igral še v 70., manj v 80., v 90. letih pa se je pojavljal predvsem na televiziji. Preizkusil se je tudi kot režiser, med uspešnejšimi filmi velja omeniti Stir Crazy (1980), komedijo z legendarnim dvojcem Richard Pryor-Gene Wilder, ki je dolgo veljal za najdonosnejši film kakega temnopoltega režiserja.

Leta 2002 je prejel častnega oskarja. Akademija je v obrazložitvi nagrade zapisala, da gre za igralca, ki je v svoji karieri nanizal izjemne vloge in briljiral z unikatno prezenco. Nagrajen je bil za izredno igro in edinstveno pojavnost na filmskih platnih ter za predstavljanje filmske industrije z dostojanstvom, slogom in inteligenco.

V zadnjem obdobju ni več tako dejaven v igranju - zadnjo vlogo je imel v akcijskem trilerju Šakal (1997) -, se je pa velikokrat pojavil kot podeljevalec oskarjev in zlatih globusov.