Britanski igralec in poljski režiser bosta namreč prejela častnega berlinskega medveda za življenjsko delo. McKellenu je žirija medveda prisodila za izjemen pečat, ki ga je pustil tako na britanskih gledaliških odrih kot tudi na filmskem traku. Mckellenove umetniške dosežke je prepoznala tudi britanska kraljica, ki je igralca leta 1990 povzdignila v viteza.
Nepopolno zadovoljstvoČeprav je Ian MecKellen kot član gledališkega ansambla Kraljeve Shakespearjeve družbe (Royal Shakespeare Company) in kot filmski igralec nanizal vrsto odličnih vlog, pa se nekoliko grenkega priokusa kar ne more znebiti. Dvema nominacijama za oskarja navkljub - prvo je prejel za portret hollywoodskega režiserja Jamesa Whala v filmu, drugo pa za vlogo Gandalfa v prvem delu Gospodarja prstanov - ni Ianu McKellenu nikolu uspelo v roke vzeti zlatega kipca.
Poleg vloge v filmu Gods and Monster so McKellenovo kariero zaznamovale še vloge kralja Richarda III. v istoimenskem filmu režiserja Richarda Loncraina iz leta 1995, nastopi v nizu znanstvenofantastičnih filmov Možje X in vloga v filmu Asylum (Zavod) režiserja Davida McKenzieja. Iana McKellena bomo lahko videli tudi v enem trenutno najbolj težko pričakovanih filmov, v razburljivi skrivnostni kriminalki Da Vincijeva šifra, v kateri je odigral prebrisanega zgodovinarja sira Leigha Teabinga.
Politični boj na vsakem koraku
Drugače od McKellena pa je Andrzej Wajda vendarle imel nekoliko več sreče pri prepričevanju Ameriške akademije filmske umetnosti in znanosti. Ta mu je namreč leta 2000 podelila častnega oskarja za življenjske dosežka. Wajda je od svojega režijskega prvenca leta 1954 - to je bil film Generacija o poljskem odporniškem gibanju proti nacističnim okupatorjem - poljsko in evropsko kinematografijo zaznamoval s številnimi filmi z močnim političnim sporočilom.
Politike pa se ni loteval le v filmih, tudi s svojimi dejanji je izpričeval svoja ideološka prepričanja. Andrzej Wajda se je namreč priključil poljskemu gibanju Solidarnost, ki je odločilno prispevalo k procesu rušenja trdega socialističnega režima na Poljskem.
Ime Andrzej Wajda v Nemčiji ni neznano. Leta 1980 je navdušil z gledališko postavitvijo romana Fjodorja Dostojevskega Zločin in kazen v gledališču Schaubühne v Berlinu, njegovi filmi pa so večkrat gostovali tudi na Berlinalu.Film Sveti teden mu je leta 1996 prinesel tudi srebrnega medveda.
Klasika za konec
Poleg imen dveh častnih nagrajencev pa je iz Berlina prišla še zanimiva informacija o koncu letošnjega festivala. Berlinale bo sklenila projekcija restavriranega klasičnega vesterna Pat Garret in Billy The Kid režiserja Sama Peckinpaha.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje