Ideja za filmski križanec med komedijo in dokumentarcem, Flock of Dodos: The Evolution-Intelligent Design Circus, se je Olsonu utrnila, ko je slišal za evangeličanske skupine v Kansasu, ki so hotele učni program v šolah spremeniti tako, da bi se otroci učili, da je evolucija le “ena od teorij”, kako smo se ljudje pojavili na Zemlji. Po začetnem ogorčenju je moral režiser (ki je po izobrazbi biolog) priznati, da so se znanstveniki v polemiki, pa naj bo še tako absurdna, res slabo branili. Njihov glavni zločin naj bi bil to, da se niso bili pripravljeni niti pogovarjati o spornem vprašanju.

V filmu je na udaru teorija “intelligent design”, šola, ki uči, da so na prvi pogled čudežni in neverjetno kompleksni naravni pojavi pravzaprav posledica “inteligentne zasnove”, torej delo Boga. V ZDA se zagovorniki te misli celo na sodišču spopadajo z znanstveniki. Ti teorijo postopne evolucije podpirajo z obstojem fosilov, ki pričajo o dolgotrajnem oblikovanju sedanjih vrst. Sodišča so v dosedanjih tovrstnih primerih zavrnila zahtevo za spremembo učnega programa, češ da to ne bi bilo v skladu z načelom ločevanja Cerkve in države.

Malce drugačen profesor
“Film je predvsem zabaven medij,”,poudarja harvardski diplomiranec Olson, ki je v vrste režiserjev prestopil pred štirimi leti.

V svojem filmu, ki nikakor ni suhoparen dokumentarec, med drugim intervjuva tudi svojo 82-letno mamo. Po drugi strani se je dobro “oborožil” tudi z argumenti zagovornikov “inteligentne zasnove”, ki jih v njegovem rodnem Kansasu ne manjka.

Čeprav režiser zasebno stoji na strani “staromodne” teorije evolucije, pa v filmu jasno razkrinka arogantne, vase zagledane nastope njenih zagovornikov. Sam je prepričan, da bi bilo treba trditve druge strani spodbijati precej bolj hladnokrvno in utemeljeno.