Ko je leta 1974 film Jacka Claytona (scenarij je pomagal pisati F. F. Coppola!) prišel v kinematografe, je 'Gatsbyjev imidž' kar naenkrat postal modni trend. To je bil ravno čas, ko je Ralph Lauren postajal sinonim za klasično zadržano, a 'bogato' ameriško modo, ki je do neke mere aktualna še danes. Foto:
Ko je leta 1974 film Jacka Claytona (scenarij je pomagal pisati F. F. Coppola!) prišel v kinematografe, je 'Gatsbyjev imidž' kar naenkrat postal modni trend. To je bil ravno čas, ko je Ralph Lauren postajal sinonim za klasično zadržano, a 'bogato' ameriško modo, ki je do neke mere aktualna še danes. Foto:
Veliki Gatsby
Naslovnica prve izdaje Velikega Gatsbyja velja za enega največjih oblikovnih dosežkov na svojem področju. Naročilo za ilustracijo je takrat še neznani umetnik Francis Cugat dobil, medtem ko je roman še nastajal, končana pa je bila še pred njim. Pisatelju je bila ilustracija v slogu art decoja tako všeč, da jo je vključil v roman: Daisy Buchanan jo je opisal kot 'dekle, katere raztelešeni obraz je lebdel nad temnimi napušči in slepečimi znaki'.
Luhrmann, ki je v svoji karieri posnel nekaj izvrstnih filmov (Romeo in Julija, Strictly Ballroom in Moulin Rouge), z Avstralijo ni imel take sreče. Film s proračunom 130 milijonov dolarjev so pred premiero naznanjali kot 'novi Titanik', a ko so ga videli, so ga kritiki bolj ali manj spljuvali. Splošni konsenz je, da je to, da bo Hugh Jackman vodil oskarje, še najbliže, kar bo film prišel kakšnemu zlatemu kipcu.

F. Scott Fitzgerald je roman Veliki Gatsby postavil v "bučna dvajseta" leta 20. stoletja (ang. roaring twenties), tik preden je zrušenje Wall Streeta razkrinkalo duhovno siromaštvo za bleščečim pročeljem časa. Avstralski režiser Baz Luhrmann je v zgodbi našel dovolj vzporednic z življenjem na začetku tega tisočletja, da bo po romanu posnel nov film - le da, v primerjavi z vsemi dozdajšnjimi ekranizacijami (najslavnejša je bila tista iz leta 1974 z Robertom Redfordom in Mio Farrow v glavnih vlogah), tokrat ne bo šlo za zvesto adaptacijo, ampak za nekakšno "reinterpretacijo", ki se bo navezovala na trenutno recesijo, ki je (prav tako) naredila konec dekadentnemu potrošništvu prejšnjih dveh desetletij. Luhrmann obljublja, da bo tudi tukaj, podobno kot v svoji še čisto sveži epopeji Avstralija, zgodovinsko dramo uporabil kot iztočnico za družbeno kritiko sodobnosti.

Blišč in beda ameriškega sna
Roman, ki je izšel leta 1926, je že takrat veljal za najiskrenejši in neizprosnejši portret ameriških ekscesov v obdobju prohibicije. Takoj po prvi svetovni vojni je ameriško gospodarstvo cvetelo, cene delnicam so vrtoglavo rasle, ženske so dobile volilno pravico, alkohol so prepovedali z ustavo (kar je seveda vodilo v razcvet črnega trga), v ospredje pa se je prebila nova zvrst afroameriške glasbe, džez. Fitzgerald je obdobje zato krstil za "dobo džeza" (The Jazz Age). Veliki Gatsby je pripoved o bajno bogatem Jayu Gatsbyju in njegovih zloglasnih zabavah na Long Islandu v času, "ko je bil džin nacionalna pijača in seks nacionalna obsesija".

Tako ali drugače se bo treba spoprijeti z resnico
"Če bi pred ljudi postavili zrcalo, v katerem bi pisalo: 'Bili ste pijani od denarja,' ga ne bi hoteli videti," je v intervjuju za Hollywood Reporter razmišljal Luhrman. "Če pa to sliko projeciraš na neko drugo obdobje, ne bodo imeli zadržkov. Ljudje bodo hoteli nekakšno razlago tega, kje smo in kako smo do te točke prišli; Veliki Gatsby jim lahko ponudi to razlago."

Ob tem bi moral Luhrmanna, ki je od leta 1992 do danes posnel "le" štiri filme, nekdo opozoriti, da se bo moral malo bolj podvizati, če hoče, da film v kinodvorane pride, dokler bo imel še kaj relevantnosti. Če niti ne upoštevamo dejstva, da imajo trenutno prav vsi režiserji težave z nabiranjem sredstev za nove projekte, se filma ne posname prej kot v dveh letih - takrat pa bo gospodarska slika lahko že čisto drugačna.

Nova delovna vnema
Luhrmann je med promocijo Avstralije namignil, da gre za prvi del nekakšne epske trilogije, in tudi že obljubil, da ne namerava spet ponikniti: "Delal bom hitreje, kot sem doslej. Zelo bi bil presenečen, če bi spet minilo sedem let, preden končam svoj naslednji film" (toliko jih je namreč preteklo med njegovim prejšnjim podvigom, muzikalom Moulin Rouge, in Avstralijo).

Ana Jurc