Letošnja dobitnica nagrade za življenjsko delo – drugo častno nagrado Evropska filmska akademija namenja Christophu Waltzu – je bila večer pred slovesno podelitvijo gostja v kinu na Kurfürstendammu v Berlinu, ki ima od nekdaj posebno mesto v njenem življenju. Tudi zato, ker je njen oče prav na olimpijadi v Berlinu pred 80 leti prejel zlato medaljo v teku na 400 metrov. Ljubezen je obojestranska - na začetku leta so ji na Berlinalu skupaj s soigralcem iz filma 45 let Tomom Courtenayem podelili srebrnega medveda za igro.

Leto bo 69-letna britanska igralka sklenila s priznanjem za življenjsko delo, ki ga je na začetku zaznamovala predvsem vloga v kontroverznem filmu o mazohističnem odnosu med poveljnikom taborišča in taboriščnico, Nočnem portirju. Holokavst ostaja v času, ko so padli vsi tabuji, še vedno zelo težka tema, je dejala v petkovem pogovoru. Ko so snemali portirja, je od vojne minilo šele 30 let, vendar je bila vseeno nad burnimi odzivi in nekje celo prepovedjo filma presenečena.

Kariero je začela kot fotomodel, kar je bila odskočna deska za vstop v igralstvo. Pri tem je bila vselej usmerjena k evropski kinematografiji. "Vedno sem si želela postati najboljša evropska, ne ameriška igralka," je povedala. Prav evropski film si še vedno vzame čas za zvok tišine, ki je v življenju tako zelo pomembna, a jo pri vseh besedah, ki jih nevrotično izrekamo le zato, da ne bi bili tiho, enostavno prevpijemo, meni igralka. Tišina, ki ima zelo pomembno vlogo tudi v filmu 45 let.

"Režiser je kot dirigent, ne more te naučiti igrati violine"
V zahtevne vloge se naseli, pravi, v sebi poišče čustva lika, ki ga igra, kar je vedno zelo naporno. Prav zaradi tega v filmih ne nastopa kot po tekočem traku. Drugi vrhunec kariere je doživela leta 2003, ko jo je ponovno odkril Fracois Ozon in jo angažiral v filmu Bazen. V svetu filma je to, sploh za igralke, redko. Toda Ramplingova se zaveda svoje cene in tudi tega, da je, kar zadeva igro, navsezadnje vse v njenih rokah. "Režiser je kot dirigent, ne more te naučiti igrati violine," je povedala.

Večkrat se omenja njena hladna lepota, nedostopnost, celo vzvišenost, vendar kot sama pravi, gre le za projekcijo drugih, ki o značaju sklepajo iz njenih vlog. Res pa je, da varuje svojo zasebnost in ne dopušča, da bi ji zvezdniški status, ki so ji ga podelili drugi, določal njeno življenje.

Skrivnostne igralske osebnosti vse bolj redka vrsta
V Berlinu je med drugim spregovorila o filmu The Look, v katerem se igralka na temo razkritja, ljubezni, smrti in tabujev pogovarja s številnimi prijatelji in sodelavci, toda, kot je zanjo značilno, pripovedovanje ves čas obdaja obstret skrivnostnosti, nedorečenosti. Prav to pa je po mnenju številnih kritikov in filmskih teoretikov ena ključnih značilnosti velikih igralskih osebnosti, ki ob vsem hrupu, histeriji in trendu razgaljanja osebnosti postajajo vse bolj redka vrsta.

Med nominiranci tudi Ples z Marijo
Nagrade Evropske filmske akademije bodo podelili 28, prvič tudi za dokumentarni film. V tej kategoriji je nominirana tudi slovenska manjšinska koprodukcija Ples z Marijo, ki jo je režiral zamejski Slovenec Ivan Gergolet.

Sicer pa ima največ nominacij Mladost Paola Sorrentina. Nominiran je za najboljši film, režijo, scenarij ter najboljšo žensko in moško vlogo v podobi Rachel Weisz in Michaela Caina. S po štirimi nominacijami ji sledita mračna nadrealistična komedija Golob je sedel na veji in razmišljal o življenju Roya Anderssona ter komedija Jastog Yorgosa Lanthimosa.

Nominacija filma Ples z Marijo je pomemben dosežek za slovenski celovečerni film v zgodovini evropskih filmskih nagrad. Leta 2001 je koprodukcijski film Nikogaršnja zemlja režiserja Danisa Tanovića prejel nagrado za najboljši scenarij, nominiran pa je bil tudi za najboljšo moško vlogo. Leto zatem je bil prvenec Maje Weiss Varuh meje nominiran med desetimi filmi v kategoriji evropsko odkritje leta. Leta 2003 je Atorzija Stefana Arsenijevića prejela nagrado za najboljši evropski kratki film, tri leta pozneje pa je bil kratki film Srečno pot, Nedim režiserja Marka Šantića nominiran med najboljših pet evropskih kratkih filmov.

O nagrajencih odloča 3.000 članov Evropske filmske akademije, na podelitvi pa pričakujejo približno 900 gostov, med njimi igralce z vse Evrope, ki bodo predstavili dobitnike v posamičnih kategorijah. Podelili bodo tudi častno nagrado predsednika in upravnega odbora EFA-ja, ki jo prejme igralec Michael Caine.