Konec tedna so v Havani v okviru latinskoameriškega festivala pred nabito polno dvorano predvajali oba dela štiriurne epopeje Stevena Soderbergha (El argentino in Guerilla), v kateri Cheja Guevaro igra Portoričan Benicio Del Toro. Glede na to, da gre za politični film, ki obravnava številne sporne osebnosti, ki so ne samo še žive, ampak celo na oblasti - to sta seveda Fidel in Raúl Castro - bi lahko rekli, da je Che ognjeni krst prestal več kot uspešno.
Prelivanje med filmsko in resnično zgodbo
Beneciu so na premieri družbo delali soigralci Rodrigo Santero (Raúl Castro), Jorge Perugorría (Vitalio Acuña) in Vladimir Cruz (Ramiro Valdés), pa tudi akterji "resnične" zgodbe: generala Rogelio in Enrique Acevedo, ki sta se z Guevaro borila v Sierri Maestri, ter polkovnik Leonardo Tamayo, eden izmed treh preživelih gverilcev iz Bolivije, kjer je bil Che leta 1967 prijet in usmrčen. "V čast mi je, da sem lahko tu," je bil Beniciev nagovor množici. "Tako se končuje cikel, za katerega se je zdelo, da se ne bo končal." S tem je namignil na odred kubanskih oblasti, ki so še julija odredile, da filma ne bodo predvajali, "če napada Fidela Castra". Takrat so tudi poudarili, da so ZDA oziroma njihov embargo Kube krivi, da filma ni bilo mogoče posneti na otoku.
Niso se dovolj posvetili Fidelu!
Recenzent dnevnika Granma je ocenil, da je na filmu "več dobrega kot slabega", vseeno pa dodal, da je več zgodovinskih osebnosti obravnavanih preveč površno, "še posebej Fidelu Castru, (ki ga igra Mehičan Demián Bechir, op. n.), manjka karizme in globine." No, občinstva to ni preveč motilo: ko se je "Fidel" pojavil na platnu, so ljudje njegove značilne geste in izjave pozdravili s smehom in aplavzom.
Film, ki je Beniciu del Toru v Cannesu prinesel nagrado za najboljšo moško vlogo, je, kot že rečeno, razdeljen na dva dela. V Argentincu spremljamo pot Fidela Castra, Guevare in drugih revolucionarjev iz Mehike na Kubo, kjer so kovali načrte, kako odstraniti takratnega (Ameriki zelo naklonjenega) kubanskega voditelja Fulgencia Batisto. Drugi del, Gverilec, se začne s Chejevim potovanjem v New York, kjer je leta 1964 spregovoril v Organizaciji združenih narodov, konča pa leta 1967, ko so Guevaro ubili v Boliviji.
Lik, ki se je zasidral globoko v popkulturi
Ernesto "Che" Guevara, bolj znan kot Che Guevara, El Che ali samo Che, je bil argentinski marksistični revolucionar, politik, pisec, zdravnik, vojaški teoretik in gverilski vodja. Letos bi dopolnil 80 let, a je umrl 9. oktobra 1967 pod streli bolivijskega vojaka. Zaradi prezgodnje smrti, idealizma in poklicanosti k oboroženemu razrednemu boju ter želje, ustvariti zavest 'novega moža', je Guevara postal ikona levičarskih revolucionarnih gibanj ter tudi, ironično - bil je velik nasprotnik kapitalistične miselnosti - svetovna marketinška senzacija, ki živi naprej na tisočih majicah, plakatih, skodelicah, vžigalnikih in podobnem.
A. J.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje