Mohamed Bourouissa, režiser zmagovalnega filma Généalogie de la violence. Ob njem pa producentka Laura Salgon in igralec Bilel Chegrani. Foto: Festival du court métrage de Clermont-Ferrand/Baptiste Chanat
Mohamed Bourouissa, režiser zmagovalnega filma Généalogie de la violence. Ob njem pa producentka Laura Salgon in igralec Bilel Chegrani. Foto: Festival du court métrage de Clermont-Ferrand/Baptiste Chanat

Prav ta veličastni vrh vsako leto gosti eno najdrznejših in najbolj dramatičnih gorskih etap slovite Dirke po Franciji. A zgodovina tega kraja sega še dlje – prav tukaj so se neupogljiva galska plemena pod vodstvom Vercingetorixa junaško uprla Cezarjevim legijam. Toda Clermont-Ferrand ni le mesto zgodovine in športa – že dolga leta namreč neupogljivo bije tudi v ritmu kratkega filma. S svojo neomajno predanostjo danes slovi kot največje svetovno središče te pogosto zapostavljene filmske forme.

Med 31. januarjem in 8. februarjem se je Clermont-Ferrand tako že 47. leto zapored znova prelevil v živahen festivalski epicenter, ki je gostil več kot 160.000 gledalcev in več kot 4.000 ustvarjalk in ustvarjalcev, producentk, distributerjev, predstavnikov festivalov in številnih drugih filmskih profesionalcev z vsega sveta. O tem, kako globoko je festival kratkega filma vpisan v identiteto mesta, pričajo neskončne vrste obiskovalcev vseh starosti, ki se vijejo pred ogromnimi razprodanimi kinodvoranami v vsakem času v dnevu. Drugo plat festivala, ki je zaprta za splošno javnost, pa predstavlja največja filmska tržnica za kratkometražce na svetu, in te se že dvanajsto leto zapored udeležuje tudi Slovenski filmski center.

S pomočjo posebnih učinkov posneto resničnost Bourouissea nenehno prestavlja v virtualno mrežo iz pikslov, ki aludirajo na DNK družbenih razmerij in s katero ustvarja tesnobno miniaturo o vdoru represivnega policijskega aparata v posameznikovo intimo ter njegove posledice. Foto: Festival du court métrage de Clermont-Ferrand
S pomočjo posebnih učinkov posneto resničnost Bourouissea nenehno prestavlja v virtualno mrežo iz pikslov, ki aludirajo na DNK družbenih razmerij in s katero ustvarja tesnobno miniaturo o vdoru represivnega policijskega aparata v posameznikovo intimo ter njegove posledice. Foto: Festival du court métrage de Clermont-Ferrand

Na tej točki velja še enkrat poudariti, da kratki film v svoji drznosti in vznemirljivosti pogosto presega celovečerce. Njegova produkcijska narava – z manjšimi finančnimi vložki, skromnejšimi ekipami in nižjimi distribucijskimi pričakovanji – ustvarjalcem omogoča več svobode, raziskovanja in eksperimentiranja. Hkrati pa krajši produkcijski čas realizacije omogoča hitrejšo odzivnost na aktualne družbene razmere, kar kratkemu filmu daje poseben status umetniške forme, ki lahko hitro in neposredno nagovori sodobno družbeno resničnost ter sam razvoj filmskega jezika.

Te lastnosti so izžarevali številni izmed 143 filmov, ki so bili predstavljeni v treh osrednjih tekmovalnih programih festivala. V ospredje so stopili predvsem tisti, ki so bili družbeno angažirani in so obravnavali različne vidike intimnih izkušenj znotraj družbenih sistemov. V formalnem smislu pa postaja jasno, da so hibridni filmi danes že ustaljena norma, saj so najzanimivejši naslovi tudi letos prepletali različne filmske zvrsti. Dokumentarno-animirani in igrano-eksperimentalni filmi so slavili tako v nacionalnem, kakor tudi v eksperimentalno obarvanem mednarodnem tekmovalnem programu Labo. Nagrado za najboljši francoski film je prejel kratkometražec Genealogija nasilja (Généalogie de la violence) alžirskega režiserja in fotografa Mohameda Bourouisse. S pomočjo posebnih učinkov posneto resničnost avtor nenehno prestavlja v virtualno mrežo iz pikslov, ki aludirajo na DNK družbenih razmerij in s katero ustvarja tesnobno miniaturo o vdoru represivnega policijskega aparata v posameznikovo intimo ter njegove posledice.

Film Vkovan mehiškega režiserja Estebana Azuele pripoveduje linearno zgodbo preprostega mehanika, ki je ujet v mrežo mehiškega kartela, iz katere nima več izhoda. Foto: Umetnikova spletna stran
Film Vkovan mehiškega režiserja Estebana Azuele pripoveduje linearno zgodbo preprostega mehanika, ki je ujet v mrežo mehiškega kartela, iz katere nima več izhoda. Foto: Umetnikova spletna stran

Hibridni, animirano-eksperimentalni pristop je ubral tudi zmagovalni film sekcije Labo. Film z naslovom Vkovan (Aferrado) mehiškega režiserja Estebana Azuele pripoveduje linearno zgodbo preprostega mehanika, ki je ujet v mrežo mehiškega kartela, iz katere nima več izhoda. Film je ustvarjen z animacijo, ki ponekod spominja na videoigre vrste GTA, animirana slika okoli protagonista pa se skupaj z njim postopoma razkraja in razpada.

Festival je tudi letos ponudil pester izbor različnih tematskih kuriranih programov. Posebna pozornost je bila posvečena zvokovni podobi v filmu in je znotraj retrospektive raziskovala pomen oblikovanja zvoka v kratkometražni produkciji. Nadaljevala se je tudi lani začeta tematska usmeritev v libanonsko kinematografijo, s čimer so se organizatorji poklonili izjemnim filmom in ustvarjalcem, s tem pa odprli prostor bližnjevzhodnim izkušnjam, ki so danes zaradi imperialističnih politik najbolj na udaru.

Bogat filmski program, inovativne retrospektive in številne priložnosti za mreženje so znova dokazali, zakaj Clermont-Ferrand ostaja eden najpomembnejših dogodkov za ljubitelje in ustvarjalce kratkega filma, odmevne in nagrajene kratkometražne naslove pa bomo med letom lahko videli tudi na platnih slovenskih festivalov.

Iz oddaje Gremo v kino.