Enega največjih hollywoodskih strokovnjakov za posebne učinke – delo pri filmih Vojna zvezd iz leta 1977 in Spiderman 2 iz leta 2004 mu je prineslo tudi dva oskarja – je podoba prijateljstva med skoraj sto let staro želvo in mladičem nilskega konja tako prevzela, da se je odločil posneti domišljijski film.

Po vzoru Zgodb iz Narnije bo film (Tortoise and Hippo) Želva in Nilski konj kombinacija igranega filma in računalniške animacije. Tu pa se podobnost z veliko domišljijsko uspešnico po romanu CS Lewisa še ne konča. Tudi Dykstrov film bo namreč podprlo podjetje Walden Media, ki je že z delom pri prvem delu iz serije filmov Zgodbe iz Narnije pokazalo, da znajo njegovi sodelavci "umetne" živalske like zares prepričljivo vnesti v človeški svet. Trenutno pa se pogovarjajo tudi z režiserjem Zgodb iz Narnije Andrewom Adamsonom, ki naj bi pri filmu Tortoise and Hippo sodeloval kot producent.

Kdo stoji za Vojno zvezd?
Čeprav tudi večini zagretih ljubiteljev filma ime John Dykstra ne zveni preveč znano, vam zagotavljamo, da je možak v Hollywoodu zelo cenjen in da ima veliko zaslug za razvoj sodobne filmske industrije, ki skoraj v vse svoje izdelke "vrine" nekaj posebnih učinkov. Dykstra je leta 1977 povzročil pravo malo revolucijo. Bil je namreč prvi, ki je zgradil sistem računalniškega nadzora nad kamerami, ki so ga prvič uporabili pri snemanju prvega filma iz serije Vojna zvezd. Ta tehnološki preboj mu je prinesel tudi prvega oskarja za posebne učinke.

Naporno iskanje dobrega scenarija
Dykstra je dolga leta natančno opazoval delo režiserjev in sanjal, da bi se tudi sam poskusil v tem. Kaj ga je oviralo? Novopečeni režiser je dejal, da preprosto ni razumel zgodb, ki so mu jih ponujali scenaristi. Številne zgodbe pa so imele še eno napako, in ker govorimo o mojstru posebnih učinkov, je skoraj težko verjeti, da ga je ta "pomanjkljivost" zares zmotila. Kot pomanjkljivost številnih scenarijev je namreč John Dykstra izpostavil pretirano uporabo posebnih učinkov, ki prevladajo nad zgodbo.