Festival, ki bo potekal do 28. avgusta, je odprl film Življenje je čudež Emirja Kusturice, ki bi moral ob odprtju prevzeti tudi zlastega laboda za izstopajoč prispevek k evropskemu filmu, a je zaradi težav s srcem udeležbo odpovedal. Danska prestolnica bo v 11 dneh ponudila 111 filmov evropskih avtorjev, med katerimi prevladujejo zlasti danski. Filmski vrvež na severu Evrope pa ne bo minil brez slovenske delegacije. Na festivalu se bodo namreč odvrteli filmi Pod njenim oknom Metoda Pevca, Predmestje Vinka Moederndorferja in Ruševine Janeza Burgerja.

Pod budnim očesom žirije
Tudi letos bodo na festivalu podelili glavno nagrado zlati labod za najboljši film, za katero se letos poteguje deset filmov. Med temi bo zmagovalca izbirala žirija, ki ji predseduje britanski režiser Nicolas Roeg, poleg njega pa jo sestavljajo še danska režiserka Susanne Bier, nemški igralec Udo Kier, islandski scenarist, režiser in igralec Baltasar Kormakur ter kanadska igralka Arsinee Khanjian.

Za zlatega laboda se potegujejo ...
V tekmovalni program so se uvrstili filmi Tout un hiver sans feu (Dolga zima brez ognja) Grzegorza Zglinskega (Švica), Death of Mr. Lazarescu (Smrt gospoda Lazarescuja) Cristija Puia (Romunija), Factotum (Desna roka) Benta Hammerja (Norveška/ZDA), Sorstalansag (Brezusodnost) Lajosa Koltaija (Madžarska), Harry Doetre (Harryjeva hči) Richarda Hoberta (Švedska), Va, vis, deviens (Pojdi, živi in postani) Raduja Mihaileanuja (Francija/Izrael), Moerke (Temačnost) Jannika Johansena (Danska), Up and Down (Gor in dol) Jana Hrebejka (Češka), A Way of Life (Življenjski način) Amme Asante (Velika Britanija) in Willenbrock Andreasa Dresena (Nemčija).

Še ostale nagrade ...
Z lanskoletnim zlatim labodom se lahko pohvali ruska režiserka Lidije Bobrove, ki je žirijo prepričala s filmom Babica. Ob zaključku festivala bodo podelili še zlatega laboda za režijo, scenarij, fotografijo ter najboljšo moško in žensko vlogo. Nagrada za življensko delo bo šla letos v roke grškemu režiserju Kosti Gavrasu.