Newyorčan, ki si je filmske izkušnje nabiral s snemanjem videospotov in oglasov, je v dokumentarcu Rize plesne skupine revne črnske mladine skušal prikazati kot najboljše preventivno sredstvo proti naraščanju mladostniškega kriminala.
Prvinska Christina Aguilera
Novopečenega filmskega režiserja je "cesta" že dolgo privlačila. Zato se tudi pogosto odloča za sodelovanje z r'n'b glasbeniki (Lil' Kim, Jennifer Lopez), ki prav radi poudarijo svoje otroštvo v zanemnarjenih predelih ameriških velemest. Eden LaChapellovih najboljših izdelkov naj bi bil prav videospot za pesem Dirrrty, v katerem naj bi mu uspelo pevko Christino Aguilero upodobiti kot pristno pripadnico pocestne tolpe. Številni kritiki videospotov se strinjajo, da je mlada diva v prav nobenem drugem spotu ni izgledala tako pristno kot ravno v filmčku, vkaterem jo je LaChapelle "vrgel" v boksarski ring.
Skoraj "udarniško" delo
Dokumentarca Rize se je David La Chapelle lotil kot nadebudni mladi filmar s proračunom manj kot 100 dolarjev. Z digitalno kamero v roki se je LaChapelle leta 2002 podal v najbolj revne in domnevno tudi najbolj nevarne mestne četrti v ZDA. Namenoma je snemal s preprosto kamero in brez posebnih učinkov, da bi surovost življenja velikega dela ameriškega prebivalstva še bolj prišla do izraza.
Tudi strukturo filma je bolj ali manj prepustil naključju. Mladim plesalcem je dal možnost, da sami zaigrajo vlogo v getu "zaprtega" mladeniča ali mladenke in pripovedujejo o svojem življenju. Številni, ki so pristali na sodelovanje, so svojo vlogo vzeli kar preveč resno in tako na filmskem traku delujejo kot zelo neizkušeni in precej slabi naturščiki. A to le še stopnjuje vtis bede, na katero so tudi zaradi skope socialne politike v ZDA obsojeni številni mladi afroameročani.
Nič ni umetnega!
Ker si je LaChapelle utrdil sloves mojstra estetike, ki tudi sicer precej neprivlačne podobe posname in računalniško obdela tako, da naravnost zasijejo s filmskega ekrana, je avtor na začetek filma "prilepil opozorilo", da so vsi posnetki popolnoma naravni. Rize naj bi bil tako povsem avtentičen portret izklesanih teles in neverjetnih koreografij mladih, ki poleg plesa nimajo veliko veselja v življenju.
Estetska kritika obsedenosti s telesom
Dosedanji izdelki Davida LaChapella so bili predvsem s humorjem prežete in s pomočjo domišljije družbenokritičnega posameznika zmaličene podobe z blagovnimi znamkami prenasičenega vsakdanjika sodobnega Zahodnjaka ter satirični odsev skoraj fanatičnih poskusov oblikovanja popolnih teles, kakršna sijejo z oglasnih panojev. Blagovne znamke so osrednja tema LaChapellovega dela že od začetkov v svetu umetniške fotografije, ki jih je zaznamovalo tudi srečanje z Andyjem Warholom.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje