No, Wildova najbolj dekadentna igra Saloma bo zdaj dobila filmsko priredbo pod budnim očesom Ala Pacina. Kultni igralec, ob čigar imenu najbrž najprej pomislimo na Botra in Brazgotinca ter morda še na Vonj po ženski, že vrsto let goji tudi tiho strast do ekstravagantnega irskega dramatika. Najbolj mu je baje pri srcu prav Saloma, s čutnostjo nabita poetična drama o obglavljenju Janeza Krstnika.

V zadnjih 15 letih si je Pacino med posameznimi filmski projekti večkrat utrgal čas, da je nastopal v nizkoproračunskih produkcijah Salome na ameriških odrih - še letos je kot kralj Herod stopil na oder losangeleškega gledališča Wadsworth. Toda kmalu se bodo začele sukati tudi filmske kamere. Prizori z vaj in posamezni odlomki iz same predstave bodo postali del Pacinovega dokumentarca z delovnim naslovom Salomaybe, ki bo prišel tudi v kinodvorane.

Saloma spada v Vegas
Salomaybe je igralčev poskus, razumeti globljo resnico Wildove igre; nekaj podobnega je storil že z dokumentarcem Looking for Richard, v katerimi je s prizori iz predstave Richard III. in s posnetki svojega obiska v Stratfordu iskal sled za “resničnim” Williamom Shakespearom. Tokrat bo Pacino svoje gledališko spremstvo za potrebe filma popeljal v (primerno) dekadentni Las Vegas, kjer bodo Salomo uprizorili na razkošni zabavi (za zdaj še neznanega) hollywoodskega zvezdnika.

Oscar Wilde je snov za svojo dramo našel v Matejevem evangeliju, kjer lahko beremo tudi zgodbo, kako je Saloma za svojega očima, kralja Heroda, odplesala ples sedmih tančic in tako od njega izsilila obljubo izpolnitve ene želje. Kralj se je tako prisiljen ukloniti njeni zahtevi, da hoče glavo Janeza Krstnika, ki se je upiral njenemu zapeljevanju, na pladnju. Wildova različica zgodbe je bila ob svojem nastanku leta 1892 tako šokantna (predvsem zaradi svojega močnega erotičnega naboja), da so jo v Veliki Britaniji nemudoma prepovedali in je premiero doživela šele 1896 v Parizu.