Na dolgi rok je vse minljivo in nadomestljivo, tehnologija, oprema, stavbe, kadri … Arhiva pa se ne da zamenjati. Če ga ustvarjaš, ohranjaš in vzdržuješ, obstaja, sicer ga ni. Če ga ni, ga ne moreš poustvariti. In če ga ni, ni ničesar, s čimer bi ohranili zgodovinski spomin za naše zanamce. V našem primeru radijski in zgodovinski spomin našega naroda, družbe in razvoja. Zato je tako pomembna naša dejavnost digitalizacije arhiva, za zavod v vseh ozirih zahteven projekt, financiran izključno iz RTV-prispevka, a vrednost projekta je veliko večja, kot ga je moč meriti z denarjem.
Tako RTV Slovenija v svojih zbirkah hrani obsežen in pomemben del slovenske kulturne dediščine, zato se je javni zavod lotil zahtevne naloge, in sicer zaščite arhivske vsebine na analognih nosilcih pred nadaljnjim propadanjem ter omogočiti njihovo nadaljnjo uporabo v sodobnih digitalnih okoljih.
Izpeljani projekt digitalizacije 150.000 ur zvokovnih radijskih vsebin v letu 2014, ki ga je izvajala Mediateka - oddelek Digitalni arhiv vse od leta 2008 naprej - je bil prvi korak pri reševanju omenjene naloge. Digitalnemu arhivu pa je bila zatem zaupana še digitalizacija filmskega in videoarhiva.
Nova vloga nekdanjega filmskega laboratorija
V naslednjih desetletjih bo tako potekala sanacija in digitalizacija filmskega gradiva ter množična digitalizacija videogradiva s kaset, za kar bodo poskrbeli v nekdanjih prostorih filmskega laboratorija, ki so ga za ta namen preuredili v sodoben kompleks.
Sanacija filmov poteka tako, da se gradivo najprej razvrsti glede na vrsto filma, nato so na vrsti preverjanje in popravljanje zlepk ter združevanje krajših filmov v večje zbirne role, ki omogočajo učinkovitejše ultrazvočno čiščenje in digitalizacijo filmskih zapisov na napravi za skeniranje. Po digitalizaciji se filmsko gradivo arhivira v ustrezni embalaži v skladu z zakonodajo.
Tudi za digitalizacijo videogradiva se poskrbi na podoben način. Digitalizirane vsebine se shranjujejo v novo digitalno arhivsko knjižnico, poleg trajne hrambe in zaščite pred nadaljnjim propadanjem pa bodo vsebine na voljo uporabnikom pri ustvarjanju nove programske ponudbe RTV Slovenija.
Skrb za zgodovinski spomin
Vodja Mediateke na RTV Slovenija Martin Žvelc je o projektu dejal: "Kot dolgoletni sodelavec RTV Slovenija sem izredno vesel in ponosen, da se nacionalna medijska hiša zaveda pomembnosti in odgovornosti do ustvarjenih vsebin in posredno njenih ustvarjalcev. V naših arhivih najdemo radijske vsebine vse od začetka petdesetih let prejšnjega stoletja, slikovno gradivo pa vse od začetka delovanja TV Slovenija (nekoč TV Ljubljana) leta 1958."
Za izvajanje projekta je bila nabavljena tudi visoko profesionalna tehnološka oprema, med katero naj omenimo predvsem filmski skener, napravo za digitalizacijo zvokovnih vsebin na "perfo" trakovih, napravo za čiščenje in preverjanje video kaset, LTO knjižnico, itd., je v sporočilu za javnost med drugim zapisala Služba za odnose z javnostjo RTV Slovenija.
Vodja Mediateke Martin Žvelc pa dodaja še, da "digitalizacija arhivskega gradiva omogoča, da se z enim samim klikom na računalniku predvaja npr. radijska igra, ustvarjena in posneta v letu 1959, ali pa filmski zapis iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, kar v preteklosti niti v sanjah ni bilo mogoče!"
Na dolgi rok je vse minljivo in nadomestljivo, tehnologija, oprema, stavbe, kadri … Arhiva pa se ne da zamenjati. Če ga ustvarjaš, ohranjaš in vzdržuješ, obstaja, sicer ga ni. Če ga ni, ga ne moreš poustvariti. In če ga ni, ni ničesar, s čimer bi ohranili zgodovinski spomin za naše zanamce. V našem primeru radijski in zgodovinski spomin našega naroda, družbe in razvoja. Zato je tako pomembna naša dejavnost digitalizacije arhiva, za zavod v vseh ozirih zahteven projekt, financiran izključno iz RTV-prispevka, a vrednost projekta je veliko večja, kot ga je moč meriti z denarjem.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje