To je le nekaj zgodb, ki jih bodo osvetljevali dokumentarci letošnjega Festivala dokumentarnega filma.

Festival, ki se predstavlja v 22. izvedbi, bo med 11. in 18. marcem v tekmovalnem programu predstavil pet filmov na temo človekovih pravic – Delo v tujini, Kolektiv, Odvetnica, Za Samo in Vzorno vedenje. Zmagovalni film po izboru tričlanske mednarodne žirije bo prejel nagrado društva Amnesty International Slovenije.

"Dokumentarni filmi omogočajo, da se še najbolj resnično in poglobljeno nastavi ogledalo realnosti," pravi direktorica društva Amnesty International Slovenije Nataša Posel, ki poudarja, da je format dokumentarca izjemno hvaležen za obravnavo človekovih pravic. Že več kot desetletje dolgega sodelovanja s FDF-jem so zelo veseli, cenijo pa tudi raznolikost vsebin, ki jih festival prinaša.

Vodja filmskega programa Simon Popek napoveduje pester tekmovalni program. Francosko-belgijski film Delo v tujini režiserke Yoon Sung-a pripoveduje zgodbo o pripravi filipinskih deklet na delo v tujini v napol sužnjelastniških razmerah. Romunski Kolektiv režiserja Alexandra Nanauja obravnava katastrofalno stanje v zdravstvu v tej državi, izraelsko-švicarska koprodukcija Odvetnica, ki jo podpisujeta Rachel Leah Jones in Philippe Bellaiche, pa zgodbo znamenite izraelske odvetnice Lee Cemel, ki že pol stoletja zagovarja pravice Palestincev.

V tekmovalnem programu bo na ogled tudi osebni videodnevnik režiserke Waad Al Kateab Za Samo, ki ga je ustvarila v sodelovanju z Edwardom Wattsom. Ta za oskarja nominirani sirski dokumentarec predstavlja zgodbo matere, ki skuša s hčerjo živeti v vojnem stanju v Siriji. Peti film v tekmi za nagrado je slovenska manjšinska koprodukcija Vzorno vedenje, ki predstavlja na smrt obsojene zapornike in njihov odnos do življenja in dela za zapahi.

O nagrajenem filmu bo odločala tričlanska žirija, v kateri sedijo režiser in producent ter letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada Rok Biček, socialna delavka, ki sodeluje s Šolo človekovih pravic Amnesty International Slovenije, Tina Plahutnik ter Maryse Hendrix, ki v belgijskem Amnesty Internationalu izvaja projekte povezovanja človekovih pravic in umetnosti. Nagrajenca bodo razglasili na sklepni prireditvi 18. marca.

Ob tekmovalnih filmih ponuja festival še 11 celovečercev v treh sklopih. Med intimnimi in globalnimi portreti bosta na ogled letošnji dvojni makedonski oskarjevski nominiranec Medena dežela v režiji Tamare Kotevske in Ljubomirja Stefanova ter najboljši dokumentarec lanskega Festivala slovenskega filma Hči Camorre v režiji Siniše Gačiča. Prvi predstavlja "čudovito posvetilo tradicionalnemu ruralnemu delu in življenju na odročnih makedonskih planjavah", drugi pa, kako se nekdanja kamoristična morilka Cristina Pinto po 24-letni zaporni kazni spoprijema z izzivi vsakdanjega življenja.

Portret Tarkovskega in Stalinov pogreb
Popek kot najduhovitejši film označuje kanadski dokumentarec Teorija o kretenih v režiji Johna Walkerja, ki spregovori tudi o ohranjanju "kulture kretenov". Ogledati si bo mogoče tudi litovsko-nizozemski film Državniški pogreb Sergeja Loznice, ki je nastal iz arhivskega gradiva ob Stalinovi smrti marca 1953, ter portret enega najvidnejših sovjetskih cineastov Andreja Tarkovskega skozi oči sina Andreja A. Tarkovskega.

Festival se pridružuje zaznamovanju 30. obletnice padca Berlinskega zidu, ki mu bo posvečen vzhodnonemški dokumentarec od konca 2. svetovne vojne do leta 1990. Popek je 17 večinoma kratko- in srednjemetražnih dokumentarcev razvrstil v osem tematskih sklopov, ki segajo od povojne obnove, prek propagandnih filmov z vzhodne strani do 80. let, ko so se v Vzhodni Nemčiji začele dogajati spremembe. V spremljevalnem programu pa bo v organizaciji Slovenskega filmskega centra in zavoda Motovila (Center Ustvarjalna Evropa v Sloveniji) potekal strokovni dogodek o novem zagonu za (ustvarjalni) dokumentarni film v Sloveniji.