Letošnji mednarodni festival DokuFest v Priznenu bo potekal med 2. in 10. avgustom.

Producenta dokumentarnega filma Ali je bilo kaj avantgardnega? sta Jerca in Andraž Jerič (produkcijska hiša Temporama), koproducenta pa Slovenska kinoteka in RTV Slovenija. Film je financiral Slovenski filmski center. Foto: Temporama
Producenta dokumentarnega filma Ali je bilo kaj avantgardnega? sta Jerca in Andraž Jerič (produkcijska hiša Temporama), koproducenta pa Slovenska kinoteka in RTV Slovenija. Film je financiral Slovenski filmski center. Foto: Temporama

Slovenska kinoteka je ohranila ter med letoma 2013 in 2023 digitalizirala 179 kratkih filmov, ki so nastali med letoma 1945 in 1991, torej v obdobju socializma, a pretežno zunaj takrat prevladujoče državne produkcije. Ti filmi so danes z zamudo prepoznani kot eksperimentalni in kot pomemben, inovativen del slovenske filmske dediščine, ki je danes po dolgem času ponovno viden, so sporočili s Slovenskega filmskega centra (SFC).

Dokumentarni film z mednarodnim naslovom Alpe-Adria Underground! prinaša kratko in nepopolno zgodovino slovenskega filma v obdobju socializma, ki je nastajal pretežno zunaj takrat prevladujoče državne produkcije. Foto: Temporama
Dokumentarni film z mednarodnim naslovom Alpe-Adria Underground! prinaša kratko in nepopolno zgodovino slovenskega filma v obdobju socializma, ki je nastajal pretežno zunaj takrat prevladujoče državne produkcije. Foto: Temporama

Dokumentarec Ali je bilo kaj avantgardnega? si je naslov izposodil pri članku Silvana Furlana (1953–2005), tako rekoč preletu slovenskega "neparadigmatičnega" filma do sredine 80. let preteklega stoletja. Furlan, nekdanji direktor Kinoteke, sicer velja za pionirja raziskav zgodovine slovenskega avantgardnega filma. Produkcija svežega dokumentarca pa je konkretno pospešila prizadevanja po ohranitvi, digitaliziranju in restavriranju tega segmenta slovenske kinematografije.

V dokumentarcu nastopajo znana imena iz sveta filma: Petra Belc, Vasja Bibič, Barbara Borčič, Greg de Cuir Jr., Jože Dolmark, Karpo Godina, Nerina T. Kocjančič, Naško Križnar, Davorin Marc, Miodrag Miša Miloševič, Varja Močnik, Ivan Nedoh, Igor Prassel, Tone Rački, Borko Radešček, Ivan Ramljak, Slobodan Šijan, Zdenko Vrdlovec, Matjaž Žbontar in Želimir Žilnik.

Matevž Jerman (1984, Koper). Foto: MMC RTV SLO
Matevž Jerman (1984, Koper). Foto: MMC RTV SLO

Fragmenti 63 filmov, ki pričajo o obstoju vznemirljive scene
Po besedah Matevža Jermana bi lahko proces ustvarjanja tega dokumentarnega filma "na neki način primerjali s svojevrstnim lovom na zaklade. Med raziskovanjem in digitiziranjem smo namreč včasih naleteli na filmske bisere, o katerih smo predtem vedeli zelo malo. Vsakič znova se je tako izkazalo, da pri nas obstaja neka vzporedna, a praktično neznana filmska zgodovina, ki danes s pomočjo novih tehnologij postopoma postaja znova vidna. S svojo živahno prodornostjo po eni strani navdušuje, po drugi pa poraja vprašanja o še neodkritih razsežnostih tovrstne produkcije." Kot je še dodal Jerman, bo lahko gledalec "v filmu tako lahko uzrl fragmente 63 filmov, ki pričajo o izjemno vznemirljivi neodvisni eksperimentalni sceni iz – če si tudi na tem mestu izposodimo citat pri Silvanu Furlanu – zlatih časov undergrounda, ko se je svoboda filmskega ustvarjanja pisala z velikimi črkami."

Jurij Meden (1977, Ljubljana). Foto: Eszter Kondor
Jurij Meden (1977, Ljubljana). Foto: Eszter Kondor

Jurij Meden je dodal, da smo v Sloveniji "z rahlo slabšalno oznako 'amaterski film' dolgo časa odpravljali vso filmsko ustvarjalnost, ki se je v času Jugoslavije bohotila zunaj okvirjev uradne, državne filmske produkcije, in posledično te 'amaterske' filme prepuščali zobu pozabe. Najin dokumentarni film, tako vsaj upava, pokaže, da je ljubiteljska strast proizvedla nezanemarljiv korpus povsem izvirnih podob in avtohtonih avtorskih pristopov, ki jim danes v resnici mirne vesti lahko rečemo zgodovina slovenskega eksperimentalnega filma."

Pri nastanku dokumentarca so sodelovali še direktor fotografije Gašper Milkovič Biloslav, montažerka Saša Škulj, skladatelja Simon Penšek in Alenja Pivko Kneževič, oblikovalec zvoka Julij Zornik, kolorist Emil Svetlik in direktorica filma Juca Bonaca. Koproducenta filma sta Slovenska kinoteka in RTV Slovenija, financer je SFC.

Film, ki posredno meče luč na današnje stanje
Producenta filma sta Jerca Jerič in Andraž Jerič (produkcijska hiša Temporama), ki sta izrazila veselje, da jim je" uspelo v sodelovanju s Slovensko kinoteko, ki je bila tudi pobudnica projekta, ustvariti film, ki poleg osvetljevanja bogatega in pestrega poglavja slovenske filmske zgodovine hkrati posredno meče luč tudi na našo sedanjost, v kateri so ta dela pogosto prezrta ali pozabljena, skrbi za to (in drugo) filmsko kulturno dediščino pa se posveča vse premalo pozornosti. Upava, da bomo s tem filmom vsaj malo izpostavili to problematiko in da bo bogata zgodovina slovenskega filma kmalu približana svojemu občinstvu."

Prizor iz uro in pol trajajočega filma Ali je bilo kaj avantgardnega? Foto: Temporama
Prizor iz uro in pol trajajočega filma Ali je bilo kaj avantgardnega? Foto: Temporama

Filmski kurator in filmski kritik Matevž Jerman je eden od soustanoviteljev Društva za uveljavljanje kratkega filma Kraken in programski direktor FeKK – Festivala kratkega filma v Ljubljani. Od leta 2009 sodeluje s programskim oddelkom Slovenske kinoteke, kjer v zadnjih letih deluje kot kurator programov kratkih filmov in kot raziskovalec posebnih avantgardnih zbirk v hrambi kinotečnega arhiva.

Jurij Meden je kustos in vodja filmskega programa pri Avstrijskem filmskem muzeju na Dunaju, pred tem je bil programski vodja Slovenske kinoteke in Muzeja George Eastman v Rochestru v ZDA. Leta 2021 je pod okriljem Slovenske kinoteke izšla zbirka Medenovih 51 kratkih in provokativnih esejev, naslovljena Kaj je kinoteka?.

Prizor iz filma Ali je bilo kaj avantgardnegaFoto: Temporama
Prizor iz filma Ali je bilo kaj avantgardnegaFoto: Temporama

Mednarodni festival DokuFest so leta 2002 ustanovili z vizijo ponovne oživitve kinematografije in obogatitve kulturne krajine Prizrena. Sčasoma se je razvil v priznani festival dokumentarnega in kratkega filma v jugovzhodni Evropi. Festival je leta 2019 pridobil status kvalifikacijskega festivala BAFTA za kratke filme, tri leta pozneje pa tudi za Evropsko filmsko akademijo. Razpoznavni znak festivala so filmske projekcije na lokacijah širšega zgodovinskega jedra, s katerimi živi Prizren, so še sporočili s SFC-ja.