Društvo slovenskih režiserjev bo priznanje lavretki izročilo na podelitvi 19. februarja v Slovenski kinoteki. Vsako leto podeljujejo tudi nagrade Štigličev pogled za režijo posameznega AV dela v zadnjem letu; dobitnike v teh kategorijah bodo razkrili šele na podelitvi.

Nadja Velušček živi in ustvarja v Šmihelu. Po izobrazbi je profesorica slovenščine in italijanščine, ki ju je poučevala na srednjih šolah v Novi Gorici in Gorici. Skupaj z utemeljitelji filmske kulture v Novi Gorici Naškom Križnarjem, Silvanom Furlanom in Jožetom Dolmarkom je v okviru prve zaposlitve na Zvezi kulturnih organizacij prirejala filmske večere, režirala eksperimentalne mladinske uprizoritve, dijake navduševala za odrsko uprizarjanje ter jih učila filmsko vzgojo. Foto: Tomaž Skale/Dnevnik
Nadja Velušček živi in ustvarja v Šmihelu. Po izobrazbi je profesorica slovenščine in italijanščine, ki ju je poučevala na srednjih šolah v Novi Gorici in Gorici. Skupaj z utemeljitelji filmske kulture v Novi Gorici Naškom Križnarjem, Silvanom Furlanom in Jožetom Dolmarkom je v okviru prve zaposlitve na Zvezi kulturnih organizacij prirejala filmske večere, režirala eksperimentalne mladinske uprizoritve, dijake navduševala za odrsko uprizarjanje ter jih učila filmsko vzgojo. Foto: Tomaž Skale/Dnevnik

V letu EPK-ja nagradili kronistko zgodovine goriške regije
Nadja Velušček živi in ustvarja v Šmihelu. Ustvarjala je radijske oddaje o filmu ter skoraj tri desetletja soustvarjala program čezmejne organizacije Kinoatelje, od festivalov Film video monitor in Nagrade Darko Bratina – poklona viziji dokumentarnih filmov. Z režiserko in hčerko Anjo Medved sta posneli dvanajst dokumentarnih filmov, med njimi Trenutek reke, Moja meja, Mesto na travniku, Vžgano v spominih in Sešivalnica spomina, v katerih sta dokumentirali dragocene spomine lokalnega prebivalstva na usodne zgodovinske dogodke na Goriškem.

V svojem delu se lavreatka kot dokumentaristka in arhivarka zanima za zgodovino goriške regije, kot se je zapisala v ljudeh: v njihovih pogledih, telesih, spominih; v tem, kako so se oblikovale njihove usode in prostor, v katerem prebivajo, so v utemeljitvi zapisali pri DSR-ju. "Njen pogled je pronicljiv pogled ustvarjalke, ki pripoveduje svet iz periferije. To je pogled, ki je zaradi vztrajanja pri svoji specifični poziciji in identiteti na samozavesten način osvobojen gravitacijske teže filmskih in zgodovinskih centrov."

Ustvarjanje Nadje Velušček zaznamuje neakademski pristop k mediju filma, so zapisali v društvu. "Najpomembnejša prvina tega pristopa je sposobnost prisluhniti, poslušati, dovoliti spominu, da se izlušči. S svojimi protagonisti je preživela ogromno časa, ki ni zabeležen na kameri. Ta čas je investicija, ki je omogočila, da je nastajal – in še naprej nastaja – posneti arhiv, zakladnica dragocenih osebnih pričevanj." Vsak od filmov, ki so nastali v teh desetletjih, je tudi "celovit, zaokrožen portret specifičnega prostora in vanj vtkanih usod".

Pri filmih Nadje Velušček njeni stanovski kolegi izpostavljajo "svojevrsten, pronicljiv pogled; oseben, subjektiven pristop; uvid v temeljito raziskane zgodovinske procese, zrcaljene v usodah lokalnih ljudi."

Mnogo filmov Nadje Velušček je nastajalo mimo ali pa na robu institucionalne podpore, so še poudarili. "To, kar je omogočilo njihovo nastajanje, je bila avtoričina vztrajna ljubezen do filmskega medija, ki jo je gojila od začetkov Kinoateljeja v Gorici; in njena vztrajna ljubezen do krajev in prebivalcev regije z obeh strani vedno na novo začrtane meje."

Nadja Velušček se tako pridružuje izbrani družbi Štigličevih nagrajencev, v kateri so med Helena Koder, Karpo Godina, Filip Robar Dorin, Rajko Ranfl, Jože Pogačnik, Ema Kugler in drugi.