Nikita Mihalkov se je s filmom Dvanajst jeznih mož vrnil na festival, na katerem je leta 1991 s filmom Urga že osvojil glavno nagrado. Foto: Reuters
Nikita Mihalkov se je s filmom Dvanajst jeznih mož vrnil na festival, na katerem je leta 1991 s filmom Urga že osvojil glavno nagrado. Foto: Reuters
Sidney Lumet: Dvanajst jeznih mož (1957)
Leta 1957 je dvanajst porotnikov izmenjavalo mnenja o priseljncih iz Latinske Amerike, ruski portniki pa na plan privlečejo vse predsodke o Čečenih.

Nikita Mihalkov - za film Utomlyonnye solntsem (Ožgan od sonca) je prejel oskarja za najboljši tujejezični film - je na novo posnel klasiko režiserja Sidneyja Lumeta iz leta 1957 Dvanajst jeznih mož. Mihalkov je ob obisku festivala v Benetkah sicer poudaril, da njegov film ni popoln posnetek enega najbolj znamenitih filmov, ki se dogajajo na sodišču. Ruskemu film naj bi bil tako Lumetov izvirnik le izhodišče, izpeljava zgodbe pa je menda drugačna in kaže posebnosti ruske družbe.

Umor očima ali kdo ima pravico živeti v Rusiji
Mihalkov je tako poskusil izbrati ducat likov, ki bi kar najbolje predstavljali različne socialno-ekonomske, rasne in druge podskupine ruske družbe. Kot takšni naj bi liki zastopali bolj ali manj vsa mnenja o Čečenih, ki danes krožijo po Rusiji. Film Dvanajst jeznih mož je namreč film o porotnikih, ki morajo določiti, ali je čečenski mladenič kriv umora svojega očima, oficirja v ruski vojski. Med razpravo porotnikov o primeru pridejo na dan vsi predsodki do vseh neruskih prebivalcev Ruske federacije. Primer tako nikakor ni več le še eden izmed sodnih procesov, ampak postane neplodna razprava o tem, kdo ima pravico živeti v sodobni Rusiji.

Čeprav predsodki o Čečenih močno vplivajo tudi na poteze ruske uradne politike, pa Nikita Mihalkov zatrjuje, da njegov film nikakor ni komentar ruske politike do Čečenije. Prav tako ni zgodba o Čečenih, čeprav v filmu gledalec spozna dečkovo otroštvo. Ruska izvedba zgodbe scenarista Reginalda Rosa je tako predvsem pripoved o ljudeh, o njihovi naivnosti in o zlobi, ki obvladuje mnogo duš.

50 let pozneje predsodki še vedno obstajajo
To velja tudi za film iz leta 1957, v katerem so porotnike odigrali tudi Henry Fonda, Joseph Sweeney in Jack Warden. V filmu, ki je bil nominiran za tri oskarje, je bil nesrečnik, o čigar usodi so presojali tako kozmopolitski liberalci in demokrati kot tudi zakrknjeni konservativci, priseljenec iz Latinske Amerike, torej pripadnik tiste družbene skupine, ki je v ZDA še danes med najbolj osovraženimi.