Televizija Slovenija je v jedru avdiovizualne industrije pri nas. Zanimalo nas bo, ali so igrana, dokumentarna in animirana produkcija še tisti stebri, na katerem se postavlja program javne televizije. Filmski režiser Klemen Dvornik, ki se je med drugim podpisal po televizijski film Pod gladino ter izjemno uspešni TV-seriji Jezero in Leninov park, poudarja, da deluje televizijska produkcija z zelo zategnjenim pasom: "Edini način, da pridemo do kakovostnih vsebin, je enormen entuziazem vseh vpletenih v produkcijo teh visoko kakovostnih televizijskih del."

V času, ko je usahnila tudi televizijska adaptacija vrhunskih gledaliških predstav, Marko Mandić, večkrat nagrajeni prvak ljubljanske Drame in filmski igralec, ki se lahko pohvali tudi z mednarodno kariero, poudarja nujnost ohranjanja profesionalnih standardov: "Igralci imamo sicer možnost v gledališčih uriti svoj aparat, potem pa presedlamo na film ali TV-snemanje, kadar imamo to priložnost. Drugi filmski poklici pa usihajo, ker nimajo drugje možnosti ohranjati svoje kondicije."

Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra, med drugim postreže s slikovito primerjavo kmetijstva in avdiovizualnih vsebin: "Velikokrat se sprašujemo, ali smo samozadostni na področju mleka, mesa in zelenjave? Ampak ali smo samozadostni na področju avdiovizualnih vsebin? Kulturna vsebina je prav tako pomembna, kot je fizična vsebina hrane in pijače, ki jo moramo samozadostno ustvarjati. In javna televizija je prišla do točke, ko ne ustvari svoje lastne AV-vsebine skoraj nobene. Res pa je to nekoliko povezano z uveljavitvijo 17. člena našega zakona." Gre za 17. člen zakona o Slovenskem filmskem centru, ki govori o tem, da Radiotelevizija Slovenija podpira slovensko filmsko produkcijo tako, da izvede razpis, prek katerega letno nameni finančna sredstva za izdelavo filmov neodvisnih producentov za javno kinematografsko predvajanje v vrednosti najmanj dva odstotka zbranega prispevka za programe in storitve Radiotelevizije Slovenija v preteklem letu.

AV-kultura je na Slovenskem v slabi kondiciji. Jani Virk poudarja, da bi bilo treba rešitev za težave sektorjev, ki delujejo na polju AV-kulture (in javna televizija je eden od njenih temeljev) iskati na najvišji nacionalni ravni: "V tridesetih letih nismo prišli do nikakršnih rešitev. Edina pozitivna, ki jo poznam, je bila od Rudija Šeliga, ki je bil na začetku devetdesetih let predsednik Programskega sveta RTV. Takrat se je dvignila naročnina in je šel večji del v AV-sektor."

Oddajo Panoptikum si lahko ogledate na spodnjem posnetku.