Na sklepnem dogodku Fabulinih knjižnih premier, ki bo 20. marca ob 18. uri na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), bo na ogled letošnja študentska filmska produkcija. Z dogodkom bodo zaznamovali tudi peto obletnico sodelovanja med festivalom in akademijo, ki vsako leto združuje literaturo in film skozi oči novih generacij ustvarjalcev.
Tokrat se s svojimi filmskimi stvaritvami predstavljajo študentje 2. stopnje filma in televizije: Ana Logar, Rožana Švara, Lara Šifrer, Vid Milaković in Neža Jankovič. Sledila bo okrogla miza, na kateri se bo z ustvarjalci pogovarjal Matjaž Jamnik. Beseda bo tekla o tem, kako "literatura prehaja v filmski jezik in kakšne umetniške izzive in priložnosti ta proces prinaša, osredinili se bodo tudi na tematike, kot so zvestoba izvirniku, razlike med različnimi narativnimi tehnikami ter transformativni potenciali medijskega prenosa."
Fabuline knjižne premiere ponujajo priložnost izkušnje književnosti na popolnoma nov način, skozi filmski jezik, ki širi možnosti interpretacije, vizualizacije in čustvenega doživljanja zgodb, so še zapisali organizatorji.
Ana Logar se je lotila filma na podlagi knjige Adina soba, ki jo je napisala Sharon Dodua Otoo, britanska avtorica ganskega rodu. Pri pisanju scenarija se je trudila, da bi "vključila zgodbe vseh treh Ad, ki so bile predstavljene v odlomku. Izbrala sem stavke in povedi, ki so po prvem branju ostali z mano. Že ob pisanju sem imela vizijo, da bi bil film posnet pretežno v detajlih, da bi se likom močno približali in da bi bili tako vsrkani v njihovo zgodbo." Kot je še pojasnila, je bila filmska ekipa majhna, in so zato vsi igrali več vlog. "Adino sobo sem režirala in snemala, kar mi je predstavljalo precejšen izziv. Zagotovo ni pomagalo, da je bila soba, kjer smo snemali, majhna in mrzla. Imeli smo majhen grelec, ki ga je bilo treba ugašati zaradi snemanja zvoka, ta pa na koncu tudi ni bil najbolj uporaben zaradi prometne ceste, ki je peljala pod oknom sobe," je še povedala za MMC.
Ana Logar je bila od nekdaj izjemno ustvarjalna in tako je v vsem našla priložnost za izražanje svoje domišljije. Kot otrok je obiskovala tečaje fotografije in filma v Pionirskem domu, kar jo je sčasoma pripeljalo do študija filmske umetnosti. Uspešno je končala študij na IAM-u in na Akademiji umetnosti v Novi Gorici, zdaj pa svojo pot nadaljuje še na magistrskem študiju snemanja na AGRFT-ju.
Vseh pet filmov je montirala Rožana Švara, ki pravi, da se ji zdita "ključna odprtost za čustva in podobe, ki se porajajo ob prvem prebiranju, in nato ponovno prebiranje, grajenje ideje na temeljih prvega vtisa ter dojemljivost za nove smeri, ki se utegnejo pokazati ob razvoju prvotne zamisli". Dodala je, da ji je največji izziv predstavljalo preklapljanje med svetovi različnih filmov, saj je letos pri vseh sodelovala kot montažerka. "K sreči je film družabno bitje, ob katerem nisi nikoli zares sam, tako da so me skozi te svetove ljubeče spremljali režiserji in režiserke ter so bili prehodi zato mehkejši," je poudarila.
Rožana Švara (1996) se ukvarja z montažo, scenaristiko in poezijo. Po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo ter Višji strokovni šoli Sežana se je vpisala na AGRFT, kjer dokončuje dodiplomski študij filmske in televizijske montaže. Med študijem je kot montažerka sodelovala pri kratkih igranih in dokumentarnih filmih Domčani (2023), Odmev (2023), Mora na podstrešju (2024) in Ups! (2024). Kot soscenaristka in montažerka je sodelovala pri TV-drami Svoboda osvobaja (2024). Od leta 2021 sodeluje z DZMP Luksuz produkcijo kot mentorica na področju filmske vzgoje. Njene pesmi so bile objavljene v zbirki Šepetalec z napačnim tekstom: zbirka poezije revije Triper (KUD Pozitiv, 2018) in poetičnem zborniku Up = ∞ (Društvo Konstruktivist, 2024). Lani je prejela Grossmanovo nagrado za scenarij Zora.
Lara Šifrer je v filmsko govorico prenesla knjigi Gostiteljica mehiške pisateljice Guadalupe Nettel in Razkropljeni po zemlji japonske pisateljice Yoko Tawada. "Ključno pri prenosu knjige v filmsko govorico se mi zdita zvestoba izvirniku in nedobesedni prenos napisanega. Zelo pomembno mi je bilo, da ujamem atmosfero in emocijo posameznega odlomka, hkrati pa, da sporočilo pretvorim v nekaj novega; nekaj, kar se meni znotraj te vsebine zdi pomembno," je povedala za MMC. Najbolj sta jo nagovorila odlomka omenjenih knjig, ker je že takoj ob branju videla podobe, ki spadajo v vizijo filma. "Pri snemanju Gostiteljice mi je največji izziv predstavljalo to, da sem bila v vlogi režiserke in snemalke, kar je pomenilo, da sem na nekaterih kreativnih področjih morala sprejeti veliko kompromisov. Pri Razkropljenih po zemlji pa sem se prvič srečala 3D-dizajnom in animacijo v Blenderju, kar mi je vzelo veliko časa, saj sem se morala vzporedno z ustvarjanjem naučiti tudi dela s programom," je še dodala.
Lara Šifrer (1999) je po končani gimnaziji v različnih vlogah sodelovala na filmskih produkcijah in videoprodukcijah dogodkov. Leta 2021 je bila sprejeta na AGRFT, smer režija. Med študijem je režirala kratki dokumentarec Impulz (2023), TV-dramo Svoboda osvobaja (2024) in kratki igrani film Cvetenje (2024).
Vid Milaković se je lotil romana Psi hrvaške pisateljice Dore Šustić, v katerem ga je po lastnih besedah najbolj nagovoril protagonistkin odnos do umetniškega ustvarjanja. "Dorina želja po ustvarjanju je tako intenzivna, da nenehno kroji usodo njenih bližnjih odnosov – ljudje postanejo liki, spomini so prevedeni v sosledje prizorov, njene misli tvorijo dramaturški okvir – vse z namenom, da odnosom vtisne občutek večnosti in si hkrati ustvari prostor za njihovo razumevanje. Pri snovanju kratkega filma se mi je zato zdelo ključno raziskovanje odnosa med Doro avtorico in Doro protagonistko, še posebej njune soodvisnosti in ranljivosti ob spoprijemanju s preteklostjo, ki ni nostalgično, ampak transformativno." Kot največji izziv je poudaril vprašanje, kako ujeti esenco različnih stopenj dozorevanje Dore protagonistke in načina, na katerega se nanjo odziva Dora avtorica – se ta spreminja ali ne? "Z zgolj enim snemalnim dnevom na voljo in ob tem, da je obe Dori upodobila Suzana Krevh, umestitev dogajanja v kontekst več avdicij ni bila zgolj (snemanju prijazna) praktična rešitev, ampak je ustvarila tudi potreben občutek prisotnosti Drugega, ki neprestano opazuje, sodi, primerja in je ob dovoljšnji odprtosti lahko tudi inspiriran," je še pojasnil.
Vid Milaković (2000) je scenarist, režiser in producent. Po končani mednarodni maturi na II. gimnaziji Maribor je študij nadaljeval na New York Universityju v Abu Dabiju, kjer je diplomiral iz psihologije in filma. Film T(h)rust (2022) mu je prinesel štipendijo oddelka za film in nove medije ter glavno študentsko nagrado na SICA Film Festival v Los Angelesu. Poletni semester v študijskem letu 2021/2022 je preživel na NYU Tisch v New Yorku, kjer je neodvisno produciral kratki film Ocean Without a Floor, ki je bil prikazan v spremljevalnem programu Sarajevskega filmskega festivala 2023. Kot mladi filmski ustvarjalec je sodeloval v programu Campus Talents na Motovunskem filmskem festivalu 2022 in v okviru Mreže festivala leto pozneje obiskal Zagrebški filmski festival.
Njegov diplomski film But I Love You (2023), ki prikazuje razpad partnerskega odnosa v liminalnem prostoru med življenjem in smrtjo, je bil prikazan v tekmovalnem programu na Catania Film Festivalu 2023 in Prvi Kadar IFF 2023. Trenutno je študent magistrskega študija filmske režije na AGRFT-ju.
Neža Jankovič (2002) je posnela kratki film Smer po motivih romana Hidžra, ki ga je napisal italijansko-pakistanski avtor Saif ur Rehman Raja. Neža Jankovič je po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo vpisala na študij snemanja. Kot direktorica fotografije in koloristka je med dodiplomskim študijem sodelovala pri filmih SMRT in Cvetenje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje