Njena zgodba je drugi celovečerec režiserke Šao Jihui; film spremlja prepletene usode treh žensk, ki krmarijo med preprekami življenja v sodobnem Šanghaju. Vang Tiemei je mama samohranilka, ki je pravkar ostala brez službe, Vang Moli je njena introvertirana hčerka, Je pa njuna pogumna in pustolovska soseda.

V nasprotju z večino kitajskih filmov so moški tokrat v podrejeni vlogi: Vang je mož zapustil, ker ni prinesel pritiska tega, da je žena hodila v službo, on pa skrbel za hčerko; kljub temu je vanjo še vedno zaljubljen.

"To je eden od redkih filmov, ki so v stiku z relevantnimi temami za mlado in internetno pismeno kitajsko občinstvo," je o Njeni zgodbi za revijo Variety povedala režiserka. "Odpira teme intimnih zvez, menstrualne stigme, ženskega dela v domači sferi in privolitve v spolnih odnosih. Poziva ženske, naj nehajo igrati po tujih pravilih."

Film je v manj kot dveh tednih zaslužil več kot tristo milijonov juanov (dobrih 39 milijonov evrov). Kitajski analitiki gledanosti mu napovedujejo, da bo do konca distribucije to vsoto še podvojil, kar bi pomenilo, da bo najbolj donosen kitajski film leta. Trenutno ta naslov nosi športna komedija YOLO, še en film z žensko v glavni vlogi in v ženski režiji. Ta dvojni uspeh ni naključje, ampak kazalnik trenda v kitajski filmski industriji: zgodbe žensk, ki jih pripovedujejo ženske, uživajo vse večji komercialni uspeh.

Ta trend so na Kitajskem začeli opažati leta 2021, ko je komičarka Jia Ling v kinematografe poslala film Hi, Mom, ki je po zaslužku na Kitajskem (540 milijonov juanov) prehitel spektakel Maščevalci: Konec. V tistem hipu je bila tako Jia najbolj donosna režiserka na svetu – njen rekord je medtem že podrla Greta Gerwig z Barbie.

"Kitajski trend je del globalnega gibanja," je za britanski Guardian pojasnila Dzeng Hong, asistentka na Filmski akademiji Baptistične univerze v Hongkongu. "Po zaslugi družbenih omrežij so razprave o spolu dosegle najširši prerez občinstva, kjer se je aktivizem prepletel s potrošništvom".

Kolaž citatov in referenc
Na kitajskem družbenem omrežju Šjaohongšu lahko najdete več kot 13 milijonov objav s ključnimi besedami "skriti detajli v Njeni zgodbi". Ti skriti detajli, o katerih razpravljajo oboževalci, so reference na feministično teorijo, natrošene po filmu – protagonistke namreč stopijo v čevlje feminističnih ikon, kot sta denimo vrhovna sodnica Ruth Bader Ginsburg in slikarka Frida Kahlo, ter citirajo velike ustvarjalke in aktivistke, kot sta sociologinja Čizuko Ueno in aktivistka Gloria Steinem. Lov na skrite citate in reference je tudi razlog, da mnogi ljudje film gledajo večkrat.

"Ob tem filmu sem se počutila podobno kot ob Barbie," je za omenjeni časopis komentirala gledalka Luo Šinran, ki pri Njeni zgodbi ceni "neposreden in razumljiv prikaz feministične ideologije", češ da tega v kitajski kinematografiji v preteklosti ni bilo.

"Na Kitajskem so v mainstreamovskem diskurzu perspektive in izkušnje žensk praviloma marginalizirane ali pa jih moški v debatah o spolu odslovijo," je ocenil Altman Peng, profesor lingvistike na Univerzi v Warwicku. "Tovrstni filmi odpirajo debate o nesorazmerju moči med spoloma ali pa vsaj v ospredje postavijo vsakodnevne izkušnje žensk."

Ženske so postale ciljno občinstvo, ki ga je vredno nagovarjati
Nenadni uspeh filmov ženskih avtoric je povečan s porastom kupne moči žensk v kitajski družbi, ugotavljajo ekonomisti. "Žensko občinstvo je kar naenkrat postalo kakovostna demografska skupina, ki jo je vredno snubiti," pravi Džu Jing, avtorica knjige Hollywood na Kitajskem: v zakulisju največjega filmskega tržišča. "To odpira več priložnosti za ustvarjalke v industriji, kjer tradicionalno prevladujejo moški ... Priznanje ženske kupne moči daje ženskam več besede pri tem, na kakšen način se pripovedujejo njihove zgodbe, kar bo imelo daljnosežen vpliv na kitajsko filmsko industrijo."