Jaz, črnec. Nadgrajeno je poklon francoskemu antropologu Jeanu Rouchu in je nadgraditev njegovega filma Jaz, črnec iz leta 1958. Medtem ko je Rouch svoj film posnel tako, da je ta iz varne razdalje, ki jo ponuja filmski medij, potešil radovednost zahodnega gledalca o drugosti, skuša Nadgrajeno minimalizirati kulturne razlike in se izogibati eksotizmu, zlasti glede navezovanja na telesnost. Film skuša prikazati zgodbo iz dveh plati sočasno ter se hkrati izogniti favoriziranju katere izmed njih. Zahodnemu gledalcu zanika užitek voajerske varnosti s tem, ko prikaže življenja, ki se ne razlikujejo veliko od njegovega lastnega. Na ta način ga sooči z razmislekom, ali kot državljan izvaja pozicijo moči, ki legitimira kulturno razliko kot generatorja neenakosti. Foto: Spletna stran festivala
Jaz, črnec. Nadgrajeno je poklon francoskemu antropologu Jeanu Rouchu in je nadgraditev njegovega filma Jaz, črnec iz leta 1958. Medtem ko je Rouch svoj film posnel tako, da je ta iz varne razdalje, ki jo ponuja filmski medij, potešil radovednost zahodnega gledalca o drugosti, skuša Nadgrajeno minimalizirati kulturne razlike in se izogibati eksotizmu, zlasti glede navezovanja na telesnost. Film skuša prikazati zgodbo iz dveh plati sočasno ter se hkrati izogniti favoriziranju katere izmed njih. Zahodnemu gledalcu zanika užitek voajerske varnosti s tem, ko prikaže življenja, ki se ne razlikujejo veliko od njegovega lastnega. Na ta način ga sooči z razmislekom, ali kot državljan izvaja pozicijo moči, ki legitimira kulturno razliko kot generatorja neenakosti. Foto: Spletna stran festivala
Mladeniči iz Slonokoščene obale v prostem času oponašajo zahodnjaški način življenja. Antropološki pogled Jeana Roucha jih spremlja na njihovih pretežno brezciljnih pohajkovanjih, razpetih predvsem med popivanjem in sanjarjenjem o prihodnosti. Dragocen etnografski dokument, ostra kritika evropskega kolonializma in radikalna prelomnica v zgodovini filma. Roucheva okretna kamera, preskakujoča montaža ter brezšivna mešanica igranega in dokumentarnega dispozitiva med drugim odprejo vrata francoskemu novemu valu. Foto: Spletna stran festivala
Brez doma je dokumentarni film, ki raziskuje ozadje beguncev in situacije, ki so jim ljudje izpostavljeni zaradi kulturnih razlik, stereotipov in predsodkov v državah, v katere so migrirali. Begunci pojasnjujejo, kakšne so razmere v njihovih domovinah in zakaj so morali oditi, Evropejci pa izrazijo svoje poglede na begunsko situacijo v Evropi. Foto: Spletna stran festivala

Po več ljubljanskih prizoriščih in drugje po Sloveniji bo do 20. junija potekal 8. festival migrantskega filma (FMF), ki ga bo nocoj v Kinodvoru uvedel film Jaz, črnec. Nadgrajeno (2015) španske režiserke Ro Caminal, ki ji bo sledil izvirni film Jaz, črnec (1958) francoskega antropologa Jeana Roucha. Na festivalu bodo prikazali 22 filmov iz 14 držav.

Letošnji festival v ospredje postavlja aktualne zgodbe, povezane z azilnimi politikami, migracijami in begunstvom. Zgodbe številnih, ki so prisiljeni zapustiti svoje domove, so pozabljene in premalokrat slišane.

"S filmskimi zgodbami in prispevki gostov opozarjamo na problematičnost zidu birokracije, varnostnega diskurza, rasizma in ksenofobije, ki se krepijo in kažejo svojo podobo z žicami, rezili, zidovi, taborišči ter smrtonosnimi politikami. Prav tako pa opozarjamo na še vedno obstoječi kolonializem, propagando o beguncih in vlogo medijev ter spregovorimo o pravični ekonomiji onkraj kapitalizma," napovedujejo organizatorji festivala iz Slovenske filantropije.

Filmi na festivalu bodo razdeljeni v šest sklopov – Kolonializem, Politike vs. človekove pravice, Pravična ekonomija onkraj kapitalizma, V primežu nasilne realnosti, Portreti in Pečat izgnanstva.

Iz Slovenije bodo na sporedu trije kratki dokumentarni film. V Svetovni kuhinji po slovensko - Skuhna režiserja Lana Zdravković in Nenad Jelesijević predstavljata projekt, posvečen promociji bogastva kulinaričnih znanj migrantov iz Afrike, Azije in Južne Amerike ter potešitvi želje velike večine slovenskega prebivalstva po spoznavanju oddaljenih kotičkov sveta, v filmu Brez doma pa Samer Arkawi raziskuje ozadje beguncev in okoliščine, ki so jim ljudje izpostavljeni zaradi kulturnih razlik, stereotipov in predsodkov v državah, v katere so migrirali. Moč izbire v režiji Viviane Corvaia, Laure Pasini in Darte Vijgriez pa prinaša zgodbo Maročana Hakima Asnabla, ki je novo življenje našel v Sloveniji.

Nekaj bo tudi kratkih animiranih filmov. Med njimi ameriški Mi smo priseljenci v režiji Cataline Matamoros, ki priča o stiskah manjše skupine priseljencev, ki poskušajo prestopiti mejo. O rojstvu proizvodnje trajnostnih proizvodov v Senegalu, s poudarkom na tem, da je mogoče ustvariti konkurenčno in ekonomsko stabilno kmetijsko podjetje, pa govori film Živeti dostojno od svoje zemlje v režiji Famare Diallo.

Poleg Ro Caminal, s katero bo ob nocojšnjem odprtju festivala potekal pogovor o konstrukciji Drugega v filmu, ki ga bo vodila Sarah Lunaček, v goste prihaja tudi francoski režiser filma Prepovedana telesa Jeremie Reichenbach ter sirski režiser Samer Arkawi.

Na zadnji festivalski dan, 20. junija, bodo zaznamovali svetovni dan beguncev. V Atriju ZRC bodo pripravili okroglo mizo na temo medijev in propagande o beguncih, katere se bodo udeležili slovenski in tuji strokovnjaki.

Organizatorji festivala so pripravili pester obfestivalski program, ki bo vključeval pogovore, filmsko-kritiško delavnico ter projekt Migrantska literatura na glas.

V Ljubljani se bodo festivalske projekcije poleg v Kinodvoru vrstile še v Slovenski kinoteki, Stari mestni elektrarni - Elektro Ljubljana, Socialnem centru Rog in Atriju ZRC, nekatere filme pa bodo predvajali tudi v Črnomlju, Murski Soboti, Žalcu, Metliki, Logatcu, Ajdovščini, Mariboru, Ljutomeru, Velenju in Novem mestu.

Festival migrantskega filma v luči priseljevanja
Festival migrantskega filma v luči priseljevanja