Nagrado Štigličev pogled za izjemno režijo je prejela Špela Čadež za kratki animirani film Nočna ptica, Sara Kern za kratki igrani film Srečno, Orlo, Damjan Kozole za celovečerni film Nočno življenje, Igor Šterk za celovečerec Pojdi z mano in Žiga Virc za celovečerni igrano-dokumentarni film Houston, imamo problem. Nagrado Štigličev pogled društvo vsako leto podeli najmanj dvema in največ petim režiserjem, ki ustvarjajo na področju filma in televizije.

Letošnjo komisijo za podelitev nagrad so sestavljali Metod Pevec (predsednik) ter Urša Kos in Siniša Gačić. Društvo je nagrado za življenjsko delo letos podelilo tretjič. Doslej sta jo prejela režiserja Jože Pogačnik in Rajko Ranfl.

Neutrudno odpiranje zaprtih vrat
O Filipu Robarju Dorinu so v obrazložitvi nagrade za življenjsko delo zapisali, da bi "težko med kolegi vseh generacij našli tako inventivnega, angažiranega in pravzaprav neustrašnega avtorja". "Zapovedana režimska pozlata zanj ni bila ovira, da se ne bi lotil boleče teme. Malo je filmskih avtorjev, ki so tolikokrat obstali pred zaprtimi vrati in hkrati tolikokrat premagali odpor. Obenem pa je vedno bežal iz formalne togosti in iskal zelo izvirne avtorske rešitve, da je obravnavani temi zagotovil čim večjo filmsko kredibilnost."

Robar Dorin se je rodil v Boru v Srbiji, odraščal pa v Sloveniji, kjer je študiral primerjalno književnost in filozofijo na ljubljanski filozofski fakulteti. Filmsko scenaristiko, režijo, kamero in montažo je študiral na Columbia Collegeu v Chicagu. Dve leti je poučeval filmsko prakso in zgodovino na inštitutu Montesano v Gstaadu v Švici, nato pa je bil do leta 1980 asistent za filmsko režijo in igro na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Na začetku 80. let je ustanovil eno prvih neodvisnih producentskih podjetij Filmske alternative, pozneje Filmal Pro.

Zastaviti svoj avtorski glas za druge
Podpisal je več kot 30 kratkih in srednjemetražnih dokumentarnih in igranih filmov. Je tudi avtor - scenarist in režiser - desetih celovečernih igranih oz. dokumentarnih filmov. S tremi filmi je svoj avtorski glas zastavil za romsko manjšino v Sloveniji. Prvič na začetku 80. let, ko je posnel film Opre Roma, sta bila za to potrebna pionirski pogum in veličasten avtorski kredo. Je tudi avtor številnih portretov slovenskih pesnikov in pisateljev, glasbenikov in slikarjev.

Filip Robar Dorin je bil za svoje delo ovenčan s številnimi nagradami v Sloveniji in tujini. Pred Štigličevo nagrado za življenjsko delo je med letoma 1985 in 1990 na filmskem festivalu v Pulju prejel tri zlate arene, ponaša se tudi z velikima nagradama festivalov v Beogradu (1983) in Mannheimu (1985). Za film Veter v mreži je prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 2010 pa nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti in kulture.

Več o prireditvi, ki jo je povezovala Mojca Fatur, za glasbeno spremljavo pa je poskrbel pianist Marko Petrušič, si lahko pogledate v prispevku Gregorja Baumana, Televizija Slovenija.