Kubrick je sproti ves svoj posnet material in zapiske spravljal v ogromen arhiv, ki pa ni bil preveč sistematično urejen. Ko se je veliki režiser leta 1962 iz Hollywooda preselil v London, se je precejšen del njegovih dragocenosti preprosto izgubil. Taka usoda je doletela tudi edini obstoječ scenarij za film Lunatic At Large (Norec na pohodu); pravice za zgodbo je režiser v petdesetih kupil od Jima Thompsona, serijskega pisca šund literature (predtem sta sodelovala že pri filmu The Killing (1956), s katerim se je Kubrick sploh prebil iz anonimnosti).

Šele nasledniki so pospravili
Scenarij je ostal izgubljen vse do leta 1999, ko je po režiserjevi smrti njegovo zapuščino začel sortirati in pospravljati njegov zet, Philip Hobbs. Njegovo delo je naplavilo tega in še dva druga scenarija; Hobbs je sklenil, da je treba posneti film - tudi zato, ker se sam bojda spominja, kako je Kubrick pogosto govoril, da mu je prav žal, da se je tako dobra ideja izgubila.

Chris Palmer namesto Kubricka
Hobbs se je obrnil na britansko producentsko podjetje Finch & Partners, ki je ponudbo takoj zagrabilo; scenarij bodo dali v ponovno obdelavo Stephenu R. Clarku, režiral pa naj bi ga Chris Palmer.

Lov na pobeglega pacienta
Čeprav bi iz naslova to morda lahko sklepali, pa Lunatic at Large ni grozljivka. Zgodba, postavljena v New York leta 1956, se vrti okrog Johhnieja Shepparda, ki je bil nekoč zaposlen pri potujočem zabaviščnem parku, in čedni Joyce, ki jo spotoma pobere v nekem lokalu. Dogajanje se vse bolj zapleta, dokler gledalcu ni več jasno, kdo izmed junakov je pobegli pacient iz norišnice, ki ga oblasti tisti čas lovijo. Režiser se igra z idejo, da bi film, ki sodi v žanr spet modernega filma noir, posnel v črno-beli tehniki.