Glede na to, da je režiser popolnoma skrit v svoj puli, najbolj do izraza na fotografiji pridejo njene oči. Dvajset let pozneje slavna fotografinja zvezdnikov in Rossellinijeva, hči še ene filmske lepotice Ingrid Bergman, zopet sodelujeta. Leibovitzova je igralko zopet fotografirala v črni obleki, ki razkriva eno ramo - le da ji tokrat družbo dela torbica. Gre namreč za oglaševalsko kampanjo za podjetje Bulgari, ki na trg pošilja model torbice Rossellini. Women's Wear Daily sicer poroča, da je fotografijo navdihnil opus britanske slikarke Meredith Frampton, ki je znana po svojih "neorealističnih in rahlo nadrealističnih portretih ter tihožitjih".

Po oglasu, ki bo prvič objavljen v septembrski številki revije Vogue, bi težko kdo uganil, da je igralka stara že 60 let. Zanimivo, kajti prav diskriminacija na podlagi starosti, ki velja v zabavni industriji, je zanjo občutljiva tema. Leta 1995 je precej pozornosti vzbudila vest, da ji kozmetični gigant L'Oreal, katerega obraz je bila dolgih 14 let, ni podaljšal pogodbe - in neuradno naj bi razlog tičal prav v tem, da je bila po njihovem mnenju že prestara za oglaševanje kozmetike. O tem sporu (in še marsičem drugem) je Rossellinijeva spregovorila za nov HBO-jev dokumentarec About Face: Supermodels Then And Now, ki ga je režiral Timothy Greenfield-Sanders in ki ga bo ameriška kabelska televizija premierno predvajala konec tega meseca.

Nevidne po štiridesetem?
"Moj status v družbi je padel: na zabave "A-kategorije" nisem več povabljena, moja hči (28-letna manekenka Elettra Rossellini Wiedemann, op. n.) pa je. Modrost starejših ljudi je ena izmed stvari, ki so iz današnje družbe popolnoma izginile," pripomni igralka pred kamero. "Ko se postaraš, sploh nisi več pomemben - in v tem je po mojem največji razlog za strah pred staranjem."

Za dokumentarec so se pustile intervjuvati tudi Jerry Hall, Cheryl Tiegs, Paulina Porizkova in druge - razkriti so bile pripravljene zanimivosti o spolnem nadlegovanju v industriji, o mamilih ter o neštetih načinih, kako skušajo manekenke ostati relevantne kljub odtekanju časa. Nekdanja urednica Vogua Jade Hobson denimo obžaluje, da je njena revija prevečkrat zamižala na obe očesi in še naprej delala z manekenkami, za katere je bilo očitno, da redno uživajo mamila. V dokumentarec je vključena njena anekdota o slikanju za naslovnico z Gio Carangi, s heroinom zasvojeno supermanekenko, ki je v osemdesetih umrla za aidsom. "Povzdignili smo jih v višave in ustvarili pošasti. Mogoče smo ta dekleta izkoristili," je zdaj iskrena.

"Občutek, da si lepa, izvira iz samozavesti, manekensko delo pa nima nobene zveze s samozavestjo. Mogoče sem postala lepa šele, ko sem nehala delati v industriji," sklene 47-letna češka manekenka Paulina Porizkova, ki jo je v osemdesetih med zvezde izstrelila naslovnica revije Sports Illustrated. "Najbrž ni petnajstletnice, ki ne bi zagrabila priložnosti, da ji bo kdo rekel, da je lepa. Ne zavedajo pa se, da jim bodo rekli tudi, da so grde. Na "castingih" so odprli mojo mapo in začeli na glas komentirati: 'Ni mi všeč barva njenih las ... No, to se da popraviti, ampak kaj je pa s temi stegni?' Za vsako službo sem bila prepričana, da je bila moja zadnja."