Francosko sodišče je včeraj namreč razsodilo, da ima film Francoisa Ozona Grace a dieu (slov. Po milosti božji) prosto pot na francoska velika platna. Projekcije v francoskih kinematografih bi lahko ogrozil duhovnik, osrednja figura spolnih zlorab v Lyonu, saj je želel na sodišču doseči prepoved prikazovanja filma v domovini.

Napovedana pritožba nasprotne strani
Sodnik je namreč odločil, da film ustreza zakonskim zahtevam, saj besedilo v epilogu filma navede, da je duhovnik domnevno nedolžen, dokler sodišče ne odloči, da je kriv. Vendar je duhovnikov odvetnik napovedal, da se bodo pritožili na odločitev, četudi to ne bo preprečilo javnega prikazovanja filma. "Gre za načelno vprašanje," je še dejal odvetnik in dodal, da bi lahko odločitev sodišča sicer odprla vrata filmom, ki bi lahko posegali v sodne postopke.

Kot prikazano v filmu, so pripadniki cerkve prikrivali hudodelstva duhovnika, obtoženega zlorab vsaj 80 otrok. Lyonski nadškof, kardinal Philippe Barbarin, laični prostovoljni sodelavec škofije in pet drugih članov katoliške hierarhije je bilo obtoženih, da niso razkrili spolnih zlorab mladoletnikov in jim tudi niso nudili pomoči.

V Ozonovem filmu sledimo zgodbi trojice odraslih moških, ki so jih v mladosti spolno zlorabljali katoliški duhovniki, ko pa eden izmed njih odkrije, da je eden izmed teh duhovnikov še zmeraj zelo pogosto v družbi otrok, se skupaj z drugima dvema odloči za napoved boja proti zlorabam v cerkveni sferi.

Obtožnica v letu 2016, datum začetka procesa še nedoločen
Glede na napovedi bo obtoženi duhovnik Bernard Preynat, ki je od vložitve obtožnice v letu 2016 pod sodnim nadzorom zaradi spolnega napada, deležen ločenega sojenja, vendar datum začetka procesa še ni določen.

Ozon je na tiskovni konferenci pred svetovno premiero svojega filma na Berlinalu povedal, da je njegov prikaz dogajanja resničen in ne more vplivati na sojenje. "Vse, o čemer govorim v filmu, se je že pojavilo v francoskem tisku," je poudaril leta 1967 rojeni režiser. Ob tem pa je poudaril, da so čutili pritisk Cerkve. "Sploh še niso videli filma, zato nas bolj kot kaj drugega napadajo iz principa," je po poročanju portala Deutsche Welle še dejal Ozon.

K snemanju filma ga je spodbudilo odkritje spletne strani združenja La Parole Libérée, ki zbira pričevanja žrtev in elektronsko pošto, ki so jo posamezniki naslovili na lyonske cerkvene dostojanstvenike. Šlo je za sporočila o neodzivnosti Cerkve glede vprašanja zlorab, čeprav so ta duhovniška dejanja skozi leta veljala za javno skrivnost.

Posnetih že več dokumentarcev o tej temi
Sicer je Ozon spremenil imena vpletenih, vendar so filmski liki osnovani na resničnih osebah. Po lastnih besedah je sprva tehtal možnosti, da bi ustvaril dokumentarni film, glede na to, da je posnel množico intervjujev z žrtvami in njihovimi družinskimi člani. O nasprotnem ga je prepričalo dejstvo, da je bilo o dotični temi posnetih že več dokumentarcev, igrani film pa mu je omogočil, da bolje prikaže bolečino žrtev in hkrati zaščiti njihovo zasebnost.

Ozonovemu filmu uspe med drugim prikazati, kako se je lyonska izobražena, vendar konservativna buržoazija previdno izogibala soočenju z močno katoliško hierarhijo, saj so strukture obeh medsebojno prepletene s svojimi privilegiji in bogastvom.

V nasprotju s tem pa so se nekateri člani Rimskokatoliške cerkve dejansko že zahvalili Ozonu, da mu je uspelo pretresti situacijo in jo znova zbuditi iz mrtvila. Po njegovem mnenju številni člani duhovščine celo upajo na resnično spremembo.