Njegov portret lahko danes ujamete na TV SLO 1.

V Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija vsako leto pripravijo dokumentarni portret o glasbeni osebnosti s področja klasične glasbe. Tokrat se poklanjajo skladatelju Urošu Kreku, saj mineva stoletje od njegovega rojstva.

Glasbeno dokumentarni film Magna Vita, portret skladatelja Uroša Kreka, ki bo na sporedu v nedeljo ob 22.20 na Prvem programu Televizije Slovenija (in potem še v ponovitvi v torek, 27. 12., ob 18.00 na TV SLO 2) predstavlja portretiranca v vsej njegovi široki dejavnosti – kot skladatelja, pedagoga, glasbenega urednika in glasbenonarodopisnega raziskovalca, ki je močno zaznamoval slovensko glasbeno življenje.

V njegovem opusu najdemo med drugim uvodno glasbo za oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi in uvodne špice RTV Ljubljana. Dokumentarec se ne ustavi pri strogo glasbenem delovanju portretiranca, ampak ga predstavi tudi kot ljubitelja vlakov, donatorja ter velikega ljubitelja narave in okolja. Vse ga je zanimalo. Bil je hudomušen, radoveden in pronicljiv človek s široko razgledanostjo in znanjem, na sogovornika pa je vedno napravil vtis, o portretirancu zapišejo ustvarjalci oddaje.

Sogovorci v filmu ga opisujejo kot prijaznega, duhovitega in pronicljivega človeka. Kot umetnika in človeka ga je občudoval širok krog ljudi, od najvidnejših predstavnikov tistega glasbenega časa, skladateljev, glasbenikov, muzikologov, glasbenih urednikov, etnologov do ljudi, ki so ga obdajali v njegovem vsakdanjem življenju: sosedi, ljubitelji železnice, narave, humanizma in prijatelji.

Krek je bil tudi podpornik in mecen mladim glasbenikom ter donator različnim ustanovam in posameznikom za razvoj in dobro delo. Nasploh je pustil neizbrisen pečat na različnih področjih svojega delovanja. Kot skladatelj se je uvrstil med najvidnejše in najtehtnejše skladatelje 20. stoletja. Njegov opus vsebuje orkestralna, komorna, vokalna in zborovska dela. V svojem ustvarjanju je sledil osebnemu izrazu in iskreni glasbeni izpovedi, pri tem pa ostal zvest estetskim temeljem skladateljske poetike ter tehnični in obrtniški dovršenosti.

Ko je končal študij, je bil skoraj desetletje pomemben člen Radia Ljubljana, kjer je deloval med letoma 1950 in 1958. Najprej kot urednik za simfonično glasbo Radia Ljubljana in pozneje kot glavni urednik in vodja Glasbenega programa Radia Ljubljana.
Kot skladatelj je posegel tudi na področje dramske, scenske in filmske glasbe. Za zadnjo je prejel Badjurovo nagrado (1976) in zlato areno iz Pulja (1975).

Med drugim je napisal tudi glasbo za TV-špico (Pastirček) in avizo za radijsko oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki se na radijskem programu predvaja še danes.
Posvečal se je tudi raziskovanju slovenskega glasbenega izročila. Bil je etnomuzikolog pri Glasbeno-narodopisnem inštitutu v Ljubljani (1958–1967). Zbiral, zapisoval in proučeval je folklorno glasbeno izročilo z vsega slovenskega etničnega ozemlja, od Rezije do Porabja. Posnel je 13 etnoloških in etnomuzikoloških filmov.

Bil je tudi dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, večletni predsednik Društva slovenskih skladateljev, častni član Slovenske filharmonije in redni član SAZU-ja, ter član Academie Scientarium et Artium Europaea v Salzburgu. Leta 1992 je bil nagrajen s Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

V oddaji o njem spregovorijo Jani Golob, Samo Hubad, dr. Matjaž Barbo, Mojca Menart, Andraž Hauptman, Julijan Strajnar, Mirko Ramovš, Uroš Rojko, Alojz Ajdič, Nina Prešiček, Eva Novšak - Houška, Uroš Lajovic in skladateljevi sosedje iz Lesc. Nastopajo tudi Dejan Prešiček, Komorni godalni orkester Akademije za glasbo UL in Mladinski pevski zbor RTV Slovenija. Urednik oddaje je Daniel Celarec, scenarista Peter Bizjak in Daniel Celarec, režiser Valentin Pečenko, direktor fotografije in snemalec Uroš Hočevar, strokovni sodelavec dr. Matjaž Barbo, redaktorica oddaje Zarja Zavodnik, mojster montaže pa Andrej Modic.

Televizijska ekipa se je pri osvetljevanju Krekovega življenja in osebnosti ustavila na različnih glasbenih ustanovah v Ljubljani, v katerih je bil dejaven in s katerimi je bil tesno povezan. To so Akademija za glasbo, Glasbeno-narodopisni inštitut, Društvo slovenskih skladateljev, Slovenska filharmonija in Radio Slovenija. Njegova življenjska pot pa jih je peljala do čudovite narave v osrčje Gorenjske pokrajine, v okolico Lesc in Radovljice, kjer si je skladatelj v drugi polovici življenja našel in ustvaril svoj dom.
Oddaja pokuka tudi v bogato zbirko arhivskega materiala in predstavi osebne fotografije Uroša Kreka, ki jo vse od njegove smrti skrbno varuje dedinja Mariana Pauer Gult, sestra njegove žene, Lili Krek.

Obsežno zbirko njegovih dokumentov zdaj hrani Mestni muzej Radovljice, večino filmskega materiala, ki ga je posnel Uroš Krek osebno je ohranjenega v Slovenskem filmskem arhivu pri Arhivu RS. Njegove etnomuzikološke filme in materiale hrani Glasbeno-narodopisni inštitut v Ljubljani.

Pomen Krekove vloge v slovenski glasbeni ustvarjalnosti prepoznavajo tudi sodobni glasbeni izvajalci, ki so za portretni film pripravili izvedbe njegovih del. Komorni godalni orkester Akademije za glasbo v Ljubljani pod vodstvom Janeza Podleska je v prenovljeni dvorani Palače Kazina zaigral prvi stavek njegove največkrat izvajane Sonatine za godala. Dekliški mladinski zbor RTV Slovenija je pod vodstvom Tomaža Pirnata pripravil izvedbo njegove priredbe belokranjske pesmi, Aj, zèlena je vsa gorá. Posneli so jo v botaničnem parku Arboretum Volčji Potok. Pianistka Nina Prešiček in saksofonist Dejan Prešiček pa sta v Radovljiški graščini predstavila izvedbo njegovo sodobnejše skladbe Invocazione.