Film, zmes fikcije in realnosti, raziskuje mit o domnevnem ameriškem nakupu tajnega jugoslovanskega vesoljskega programa v zgodnjih 60. letih. V filmu se prepletajo osebno pričevanje inženirja v jugoslovanskem vesoljskem programu, Ivana (igra ga Ivan Pavić, ki je za svojo vlogo na festivalu slovenskega filma prejel vesno za glavno moško vlogo), in sveži, do zdaj javnosti neznani arhivski posnetki. Na tej zabrisani meji med realnostjo in fikcijo filozof Slavoj Žižek v filmu zastavlja ključno vprašanje: "Kaj je pravzaprav res?"

Igrano-dokumentarni film, pri katerem je kot koproducent sodelovala tudi RTV Slovenija, gre pa za koprodukcijo Slovenije, Hrvaške, Nemčije, Češke in Katarja, je svetovno premiero doživel marca lani na priznanem newyorškem festivalu Tribeca (v uradni program je bil izbran med 6.626 filmi), mesec dni pozneje pa je bil premierno predvajan doma. Gostoval je na številnih festivalih, med drugim je bil tudi slovenski kandidat za nominacijo za tujejezičnega oskarja, na lanskem Festivalu slovenskega filma pa ga je žirija nagradila z vesno za najboljši celovečerni film po njenem izboru. Film je lani v kinematografe pritegnil številne gledalce, bil je drugi najbolj gledan slovenski film leta za filmom Pr' Hostar.

Virc že z napovednikom buril domišljijo
"Teorije zarot so tako privlačne, ker ponujajo preprosto razlago kaotičnega in zapletenega sveta, v katerem živimo. Zagovornike teh teorij običajno vidimo kot heroje, ki opozarjajo na spletke izrojenih negativcev, pogosto v podobi vladnih, verskih ali vojaških vplivnežev," je ob svetovni premieri dejal režiser Žiga Virc, ki je že leta 2012 z napovednikom o obstoju jugoslovanskega vesoljskega programa dvignil veliko prahu. Kot je dejal v intervjuju za MMC: "Moje zanimanje za temo do neke mere verjetno izhaja iz tega, da so po osamosvojitvi državni aparati skušali prekiniti z vsem, kar se je dogajalo med letoma 1945 in 1991 – z vsem, kar je bilo slabo, in z vsem, kar je bilo dobro. Že v osnovni šoli se mi je zdelo, da del zgodbe manjka. Nečesa mi nočejo povedati!"

Virc, ki je diplomiral na AGRFT-ju, je bil s filmom Trst je naš! leta 2010 nominiran za študentskega oskarja v kategoriji kratki študentski tujejezični film. Režiral je številne korporativne filme, TV-oglase, dokumentarne in kratke igrane filme ter zanje prejel več nagrad, med njimi tudi akademijsko in univerzitetno Prešernovo nagrado. Nekatera njegova dela so se širila viralno, tako nacionalno kot mednarodno. Za njegov pristop so značilni dramatični vizualni slog, uporaba glasbe, natančen pristop k narativni strukturi in predvsem privlačnost stvaritev za širše občinstvo.