Kot so zapisali slovenski filmski ustvarjalci in delavci, združeni v Filmsko iniciativo, so namreč v pogajalska izhodišča vključene tudi kulturne dobrine iz avdiovizualnega sektorja. Doslej je v prostotrgovinskih sporazumih med EU-jem in ZDA veljalo načelo t. i. kulturne izjeme. To pomeni, da so kulturne dobrine in storitve posebne narave in presegajo zgolj trgovske vidike, zato zanje trgovinska liberalizacija ne velja.

Ker pa letošnja pogajalska izhodišča Evropske komisije kulturno izjemo izključujejo, filmarji opozarjajo, zakaj je njena opustitev in posledično s tem vključevanje filma v prostotrgovinske sporazume ter popolna liberalizacija trga na avdiovizualnem področju lahko usodna za slovenski prostor.

Majhen trg potrebuje državno podporo
Ena izmed temeljnih vrednot Evrope in Evropske skupnosti je kulturna in jezikovna raznolikost, k njenemu spoštovanju in zaščiti pa države EU-ja zavezuje tudi konvencija Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2006, so spomnili filmarji in izpostavili, da je za države z majhnim trgom, kakršna je Slovenija, državna podpora nacionalni kulturni ustvarjalnosti in poustvarjalnosti ključnega pomena.

Domači film bo "požrl" Hollywood
Opozorili so tudi na pomembno vlogo mednarodnih programov podpore avdiovizualnim produkcijam in koprodukcijam. Z ukinitvijo kulturne izjeme pa bo obstoj teh programov vprašljiv in podvržen načelom svobodne konkurence. V primeru popolne liberalizacije kulturnega trga bo nad slovensko in evropsko avdiovizualno industrijo prevladala finančno in komercialno neprimerno močnejša ameriška filmska industrija, so zapisali.

Slavni soborci
Z odprtim pismom se filmarji tudi pridružujejo peticiji za zaščito evropske kulture, ki jo je podpisalo že več kot 5.000 filmskih ustvarjalcev, med njimi Michael Haneke, Jean-Pierre in Luc Dardenne, Jane Campion, Pedro Almodovar, Mike Leigh in David Lynch.

Za izvzetje avdiovizualnega sektorja in filma iz prostotrgovinskih sporazumov med EU-jem in ZDA se je na pobudo Francije že zavzelo 13 članic EU-ja, med njimi Slovenija. Tudi slovenski minister za kulturo Uroš Grilc je izrazil prepričanje, da je treba ta zelo občutljiv sektor zaščititi, saj bi bilo sicer njegovo soočenje z zelo dominantnim ameriškim sektorjem pogubno.