Retrospektivo bo najprej, ob 19.00, uvedel film Devet dni nekega leta, ki ga je istega leta posnel Mihaila Romma, profesor Tarkovskega na moskovski filmski akademiji VGIK. Sledil bo režiserjev študentski film Valjar in violina, temu pa omenjeno Ivanovo otroštvo. Zgodba o dvanajstletni vojni siroti Ivanu nas spomni, da v vojni nikomur ni prizaneseno oziroma, kot je zapisal Sartre, da pred njeno resničnostjo nihče ni 'odrasel'. Režiser je že s prvencem osvojil beneškega zlatega leva.
"Gre za enega tistih avtorjev, ki jih je trebno znova in znova prikazovati, ker predstavljajo, ne samo obvezno literaturo filma, ampak kar umetnosti 20. stoletja," o priznanem režiserju pravi programski vodja Slovenske kinoteke Jurij Meden. Retrospektiva pa je zato ponovitev, saj so podobno pripravili že pred dobrimi 15 leti. Do 29. januarja si bo mogoče še enkrat ogledati cineastov celoten opus sedmih celovečercev. Že program otvoritvenega večera pa da slutiti, da retrospektiva obsega tudi dela filmarjev, ki so navdihovali ruskega mojstra.

Doma dolgo spregledan režiser
Večkrat nagrajeni Tarkovski (1932-1986) je z značilno umirjeno filmsko govorico dolgih prizorov prepletal duhovnost in metafiziko, zato ga v Sovjetski zvezi dolgo niso priznali. Najbolj cenjene filmske naslove svetovne kinematografije so tako začeli v njegovi domovini ceniti šele v poznih osemdesetih letih.
V Sovjetski zvezi je Tarkovski posnel filme Andrej Rubljov (1966), Solaris (1972), Zrcalo (1975) in Stalker (1979), Nostalgijo je v osemdesetih letih snemal v Italiji, Žrtvovanje (1986) pa na Švedskem. Režiserju so leta 1989 in 1990 postumno podelili državno nagrado ZSSR in Leninovo nagrado, od leta 1989 pa moskovski mednarodni filmski festival podeljuje tudi po njem poimenovano nagrado.
Velike viteške zgodbe
Januarja prirejajo v kinoteki tudi retrospektivo viteškega filma, s katero se pridružujejo trenutni razstavi o tej tematiki v Narodnem muzeju. Svet viteštva bosta med drugim obujala filma Pogumno srce (1995) in Kralj Artur (2004). Kmalu pripravljajo še retrospektivo britanskega dvojca Michaela Powella (1905-1990) in Emerica Pressburgera (1902-1988), v okviru katere si bo mogoče ogledati njune vplivne filme Črni Narcis (1947), Rdeči čeveljčki (1948), Stvar življenja in smrti (1946) ter Življenje in smrt polkovnika Blimpa (1943). Vse to so naslovi, ki jih najdemo na lestvici 100 najboljših britanskih filmov Britanskega filmskega instituta.