Tako kot tudi v nekaterih drugih svojih filmih je Jacques Tati tudi v filmu Praznični dan kot vir humornih pripetljajev izrabil spreminjanje načina življenja pod vplivom ameriške kulture. Foto:
Tako kot tudi v nekaterih drugih svojih filmih je Jacques Tati tudi v filmu Praznični dan kot vir humornih pripetljajev izrabil spreminjanje načina življenja pod vplivom ameriške kulture. Foto:
Lars von Trier: Evropa
Kako določiti koordinate svojega prostora pod soncem v zmedi, kakršna je v Nemčiji vladala po koncu druge svetovne vojne?
Jean Renoir: Izlet
Rahlo otožna in zelo poetična Renoirova priredba zgodbe Guya de Maupassanta.
Od Fellinija do Trierja

In sicer z retrospektivo Od Fellinija do Trierja - 50 let EU-ja, v katero so uvrstili filme, ki jih zaznamujejo koprodukcijska narava, evropski nastanek ali mesto Rim. Preden so "zagnali" kinoprojektor, so v Slovenski kinoteki pripravili še okroglo mizo na temo Evropski film skozi koprodukcije, na kateri so sodelovali Nataša Goršek Mencin (Evropski parlament, Informacijska pisarna za Slovenijo), Igor Koršič (Eurimages, DSFU), Sabina Žakelj (MEDIA Desk Slovenija), Danijel Hočevar (E-motion film) in drugi.



Jacques Tati - glasnik "presnetega" ameriškega življenjskega sloga
Filmski spored je uvedel film, ki je nastal še preden je bila podpisana prva pogodba, s katero je bil ustvarjen prvi zametek Evropske unije. To je obenem film režiserja, ki ga lahko izpostavimo kot najbolj genialnega humorista med vsemi v tokratni retrospektivi zastopanimi režiserji. Gre za film Praznični dan Jacquesa Tatija o poštarju iz zaspanega francoskega mesteca, ki se po ogledu o izredni hitrosti ameriških poštarjev odloči, da bo odslej tudi sam vzor učinkovitega delavca. Postal bo najhitrejši poštar na svetu.

Prvi dan bo na sporedu še film Bila je noč v Rimu režiserja Roberta Rossellinija, film, ki kljub nagovoru množice zahtevnih tem ne zapade v kaotičnost in pretirano akademskost. Spremljamo ruskega, angleškega in ameriškega vojnega ujetnika, ki se po pobegu iz taborišča zatečejo v Rim. Zaljubijo se v mladenko, ki jim da zatočišče, in boj za njeno naklonjenost izzove izbruh nacionalnih frustracij in medsebojnega sovraštva.

Fellinijev lirični poklon domačemu mestu
Tudi drugi dan se vračamo v Rim. In sicer v filmu Federica Fellinija Rim, ki velja za enega najlepših barvitih impresionističnih portretov mesta Rim. Produkcija je prava umetnina in eden najboljših Fellinijevih filmov sploh. Še predtem pa bodo predvajali Izlet Jeana Renoira, lirično filmsko priredbo zgodbe Guya de Maupassanta.

Film, ki morda najbolj pooseblja duha Evropske unije, torej duha, ki ga častimo v tednu Evrope, je Evropa, koprodukcija petih držav. Režiser Lars von Trier je izpostavil zmedo, ki je v Nemčiji vladala nemudoma po koncu druge svetovne vojne. Ljudje niso več vedeli, komu naj verjamejo, niso vedeli, kaj so njihovi ideali, niso vedeli, kaj bo z obnovo porušene domovine. Če pa se v vsej tej zmedi človek še zaljubi, je vse še bolj naporno. In če je to še mladenič, ki je Američan nemškega rodu, razsežnost težav eksponentno naraste.

Zakaj so Američani drveli v Rim
Sledila bo ena najlepših romanc vseh časov. Rimske počitnice Williama Wylerja, zaradi katerih se je za obisk italijanskega glavnega mesta odločilo še več Američanov, kot bi se jih sicer. Film ob koncu retrospektive govori o tem, da Evropa že dolgo ni več geografsko omejen pojem. Njena kultura se je že zdavnaj razširila na druge celine. To je sicer le del sporočila filma Jima Jarmuscha Noč na Zemlji. Film izpostavlja zgodbe taksistov v petih svetovnih metropolah. Zgodbe se med seboj zelo razlikujejo, njihova prikrita podlaga pa ostaja ista. Težavno življenje in srečevanje najbolj čudaških osebkov.
Od Fellinija do Trierja