Oglas
Na seznamu filmskega registra pri kongresni knjižnici se je te dni znašlo novih 25 filmov, ki sicer niso nujno vrhunci filmske umetnosti, jih pa zaznamuje izjemen kulturni, umetniški ali zgodovinski pomen. Nacionalni register je bil ustanovljen leta 1989, njegov namen pa je ohranjanje filmov, ki so bili ob nastanku simbol stanja ameriškega duha ali pa so tega pomagali oblikovati.
Tristopenjsko odločanjeIzbor filmov je bil popolnoma v pristojnosti kongresnega knjižničarja Jamesa H. Billingtona, ki je pred razglasitvijo svoje odločitve več sto ur preživel pred televizijskim ekranom. Pregledati je moral namreč več kot 1.000 filmov, ki so jih za vredne ohranitve za prihodnje rodove razglasili ameriški državljani. Čeprav je bila končna odločitev Billingtonova, pa se je - tudi zato da bi se izognil obtožbam glede samovoljne odločitve - knjižničar temeljito posvetoval s člani filmskega oddelka kongresne knjižnice in Nacionalnega odbora za ohranjanje filmov (National Film Preservation Board).
Velikih studiev ne gre kriviti
Pobuda kongresne knjižnice naj bi predvsem skušala preprečiti dokončno uničenja vseh izvodov pomembnih filmov, ki doslej niso bili nikjer primerno arhivirani. Ta usoda pogosto doleti filme neodvisnih studiev ali zelo stare filme, medtem ko velike filmske družbe običajno poskrbijo za lastne arhive, kjer varovanje filmov izpolnjuje najvišje standarde konservacije filmskih zapisov. Nacionalni arhiv filmov posebnega pomena je pravi zgodovinski zapis razvoja ameriške družbene misli v 20. stoletju, obenem pa je tudi zgoščen prikaz bliskovitega napredka v filmski umetnosti.
Prvi je dokumentarec
Najstarejši film, ki se je tokrat znašel na seznamu, je dokumentarec o velikem potresu v San Franciscu iz leta 1906. Ta filmski zapis je sploh eden prvih - če ne celo povsem prvi - filmski dokument hude naravne katastrofe. Zanimiva je tudi vključitev filma The Rocky Horror Picture Show režiserja Jima Sharmana. Zanimiva kombinacija grozljivke, komedije, muzikala in znanstvene fantastike je opredelila novo zvrst v okviru žanra grozljivke, hitro pa se je okoli filma izoblikoval pravi kult fanatičnih oboževalcev.
Filmi, ki so oblikovali pravila cenzure
V registru se znajdejo tudi filmi, ki so povzročili temeljne premike v ameriški politiki cenzure filmov. Eden od takšnih je film Baby Face iz leta 1933 o dekletu, ki si s šarmom in zapeljivostjo utira poklicno pot. Film je močno pripomogel k oblikovanju kodeksa Hays (Hays Production Code), po katerem morajo člani filmske industrije sami kritično presojati filme in iz njih izrezovati hudo sporne prizore. Studio Warner Brothers je zato iz filma - drugače sploh ne bi mogel priti na spored kinematografov - izrezal kar nekaj spornih prizorov "agitacije" ljubke Lily Powers pri mogočnih uslužbencih banke v New Yorku.
Po nastanku številnih "žgečkljivih" filmov v 60. letih je Jack Valenti, novi predsednik Ameriške zveze gibljivega filma (Motion Picture Association of America), sistem samoregulacije nadomestil s sistemom označevanja primernosti filma za različne starostne profile fimskega občinstva. Ta sistem je formalno odpravil vsako obliko cenzure in je veljaven še danes.
Nekaj novih članov pomembnih filmov je morda prav presenetljivih. med njimi je božični film Čudež na 34. ulici iz leta 1947, triler Francoska zveza, kriminalna komedija s Paulom Newmanom Želo, Velikan z Jamesom Deanom, najmlajši pa je animirani film Svet igrač iz leta 1995.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje