Južnoafriški režiser Arjan Kaganof je bil prepričan, da je natančno tako, in posnel film SMS Sugar Man, prvi daljši projekt, ki je nastal le s pomočjo mobilnih telefonov. Osem mobilnih telefonov je baterije napenjalo 11 dni in ko je ekipa snemanje končala, stroški niso prerasli enega milijona randov (približno 164 tisoč dolarjev), kar je za hollywoodsko filmsko produkcijo komaj omembe vreden drobiž.

SMS Sugar Man je zgodba o zvodniku in dveh njegovih 'varovankah', ki na božični večer krožijo po nevarnih delih Johannesburga. Ljudje si ga bodo od maja dalje lahko ogledali bodisi na tradicinalen način - v kinu - ali pa v treh polurnih delih, ki jih bodo lahko spravili na svoj telefon. Kaganof, ki je, ironično, svoj prvi mobilnik kupil šele lani, ko se je loteval filma, zavrača vse vnaprejšnje dvome o kvaliteti slike. Ta naj ne bi bila nič slabša kot pri snemanju na občutno dražji 35-milimetrski filmski trak.

Afriška različica Dogme?
Nova tehnologija pa za seboj potegne tudi drugačen pristop k ustvarjalnemu
procesu: kamere so bile prižgane ves čas, zato v dogajanju ni rezov in velikih režijskih posegov. Igralci so menda tudi lažje improvizirali, ker se niso ves čas zavedali ogromne kamere za svojim hrbtom.

Mobilnik, orožje v boju za enakost
Kaganof s svojim podvigom ni hotel biti le inovativen za vsako ceno: prepričan je, da v Južnoafriški republiki kino ni medij, prek katerega bi filmski ustvarjalci lahko komunicirali z ljudmi. "Kino je tu predvsem domena belcev in spored ne predstavlja okusa povprečnega prebivalca. Vprašati sem se moral le, katero obliko moderne tehnologije so ljudje najbolj osvojili."

Čeprav so v zadnjih letih ameriški in evropski filmi, posneti o Afriki, deležni kritiške hvale in nagrad na festivalih, pa jih na črni celini, kjer si ogromno ljudi ne more privoščiti vstopnice za kino, vidi le peščica. Režiser je prepričan, da je njegov film odlična priložnost za Afriko, da se odtrga od vpliva Zahoda in začne ustvarjati filme s samosvojim pečatom.