let.

Slovenski filmski arhiv je v prenovljenem vzhodnem traktu nekdanje vojašnice ob Roški oziroma Poljanski cesti dobil ustrezne prostore za hrambo arhivskega gradiva. Arhiv RS v vzhodnem traktu nekdanje vojašnice razpolaga s petimi etažami, za filmski arhiv so usposobili prvo nadstropje.

Prostora bo dovolj
Arhivski delavci so v dveh mesecih na novo lokacijo, kjer imajo na voljo okrog 400 kvadratnih metrov, preselili približno 30.000 kolutov iz Gotenice in prostorov na Zvezdarski ulici. Kot je povedal vodja filmskega arhiva Alojz Tršan, bodo ti prostori zadostovali za vse čase.

Nove pridobitve
Arhivsko gradivo pridobivajo od zasebnikov in kino klubov. Tako so v zadnjem času od kino kluba Mavrica pridobili približno 50 filmov na 8-milimetrskem traku, pridobili so tudi gradivo od kino kluba Ljubljana in od hčerke Bojana Adamiča. Že pred leti so pridobili gradivo Edvarda Kardelja in skladatelja Uroša Kreka. Tega je, kot pravi Tršan, res veliko, vendar imajo v depojih prostora še za 3.000 kolutov. Da bi se kje našlo še več založenega, pa niti ne pričakujejo.

V komori za hrambo negativov hranijo 14.443 izvirnikov slovenskih filmov vseh žanrov iz različnih obdobij in različnih ustvarjalcev. Ti so hranjeni na osmih stopinjah Celzija in približno 40-odstotni vlagi. V prostorih za filmske kopije hranijo 15.535 kopij na filmskem traku ob dobrih 40 odstotkih vlage in 12 stopinjah Celzija, je povedala Tatjana Rezec Stibilj iz Slovenskega filmskega arhiva.

Hranijo tudi spisovno gradivo vseh tistih javnopravnih oseb v Sloveniji, ki se ukvarjajo s kinematografijo - scenarije, pogodbe, snemalne knjige in drugo gradivo, ki so ga pridobivali od produkcijskih hiš, v zadnjem času tudi od Slovenskega filmskega centra.

Kot zunanja lokacija filmskega arhiva je ostal le še Borovec, kjer hranijo izvirnike na gorljivem filmskem traku. Po besedah vodje arhiva Alojza Tršana so jih tja iz Gotenice preselili pred desetletjem. Danes v tamkajšnjem bunkerju v ustreznih klimatskih razmerah hranijo 3.721 filmskih kolutov.

Nadgradnja digitalnega arhiva
Prostor, ki bo namenjen filmskim vsebinam na elektronskih nosilcih, se še preseljuje. A temelji elektronskega arhiva so postavljeni. Letos so začeli nadgradnjo, ki bo po njihovi oceni trajala približno pet let.

Aktualno produkcijo, ki jo finančno podpira država, danes v glavnem prejmejo na digitalnem nosilcu. Po besedah Tatjane Rezec Stibilj mora po zakonu o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih vsak producent, ki ga financira država, arhivu izročiti digitalni master in ustrezen ogledni format. S trdega diska gradivo prekopirajo na svoj e-repozitorj, nato gredo filmi v trajno hrambo na treh lokacijah, na Zvezdarski in Roški ter v Maribor.

Za severni trakt poslopja na Roški cesti arhiv trenutno pridobiva gradbeno dovoljenje. Ko bo severni trakt prenovljen, se bo Arhiv RS na Roško preselil v celoti.