V prenovljene prostore so tako lahko preselili gradivo z depojev na Zvezdarski v Ljubljani in v Gotenici. Arhiv RS v vzhodnem traktu nekdanje vojašnice razpolaga s petimi etažami, filmu je namenjeno prvo nadstropje. Filmska arhivarka Tatjana Rezec Stibilj je uradno odprtje pospremila z besedami, da jim je za slovenski film uspelo dobiti nov, skupen, varen in udoben dom. Zdaj so za izvajanje varstva filmskega gradiva dosegli višjo raven, gradivo pa je pregledno urejeno in zbrano na enem mestu, pravi.

Elektronski nosilci še v fazi preselitve
Na novi lokaciji imajo na voljo 400 kvadratnih metrov, kjer v komori za hrambo negativov - nacionalni filmski zakladnici - hranijo 14.443 izvirnikov slovenskih filmov vseh žanrov iz različnih obdobij in različnih ustvarjalcev. Ti so hranjeni na osmih stopinjah Celzija in približno 40-odstotni vlagi. V prostorih za filmske kopije hranijo 15.535 kopij na filmskem traku ob dobrih 40 odstotkih vlage in 12 stopinjah Celzija. Prvi prostor pa bo po namenjen filmskim vsebinam na elektronskih nosilcih, ki je še v fazi preselitve.

V arhivu skrbijo tudi za spisovno gradivo vseh tistih javnopravnih oseb v Sloveniji, ki se ukvarjajo s kinematografijo. Kot zunanja lokacija SFA je ostal le še Borovec, kjer hranijo izvirnike na gorljivem filmskem traku. Baza podatkov o filmskem gradivu je v centralnem podatkovnem sistemu scopeArchiv, ki je namenjen celotnemu Arhivu RS, ni pa še objavljena na spletu, ker si želijo, da bi bila vsaj tako izčrpna, kot je vsebovana v inventarjih filmskega gradiva, pojasnjuje Tatjana Rezec Stibilj. Arhiv je, kot je še dodala, dostopen vsakomur, uporaba del pa je povezana z urejanjem avtorskopravnih razmerij.

Na prenovo čaka še severni trakt
Direktor Arhiva RS Bojan Cvelfar je uvodoma poudaril, da gre za dosežek, ki so ga v nacionalnem arhivu oziroma SFA dolgo čakali, saj je bil kompleks nekdanje vojašnice na Roški že od zgodnjih devetdesetih let predviden za selitev SFA oziroma Arhiva RS. Do zdaj so uresničili le del - poleg vzhodnega trakta imajo na zahodni strani restavratorski center, severni trakt pa bo treba še prenoviti. Trenutno so v fazi pridobivanja dokumentacije za gradbeno dovoljenje in izvedbo, kar nameravajo končati letos, nato pa upajo na zadostna sredstva za prenovo, da bi se nacionalni arhiv lahko preselil.

Skladišča v vzhodnem traktu se raztezajo po 3.500 kvadratnih metrih, na voljo je 22.500 tekočih metrov polic, prostori pa so v tem trenutku približno 60-odstotno zasedeni. Skupna investicija za SFA in kletne prostore, ki so jih namenili hrambi gradiva na papirju, pa je po njegovih podatkih znašala približno 350.000 evrov. Največji strošek so bile naprave, ki zagotavljajo pogoje hranjenja. Prenovo prostorov je podprlo ministrstvo za kulturo, odprtja novih depojev pa se je udeležil tudi nov minister Tone Peršak.